Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
pen (264-288)
- razcépen 1 -pna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razcep ali razcepitev: razcepne tendence v društvu / razcepni postopek v rafinerijah ♦ fiz. razcepni produkti izotopi, ki nastanejo pri cepitvi urana v jedrskem reaktorju ♪
- razcépen 2 -pna -o prid. (ẹ̄) ki se da razcepiti, razdeliti: težko razcepno poleno ♦ mat. razcepni polinom polinom, ki ga je mogoče razstaviti na faktorje ♪
- razklópen -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razklop: razklopne naprave / razklopna miza raztegljiva miza ♪
- razpéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) povzročiti nastanek pen na tekočini: vihar je razpenil morje; razpeniti milnico razpéniti se 1. postati penast: voda se razpeni 2. postati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se je razpenil / ustnice so se mu razpenile (od jeze) / konji so se razpenili // pog., ekspr. razjeziti se, razburiti se: nihče ni pričakoval, da se bo tako razpenil; razpeniti se nad kom razpénjen -a -o: konji so bili mokri in razpenjeni; razpenjena voda ♪
- razpenjálo -a s (á) agr. priprava za razpenjanje in obešanje zaklanih živali: razpenjala in obešala ♪
- razpénjanje -a s (ẹ̑) glagolnik od razpenjati: razpenjanje ribiških mrež / razpenjanje peruti ♪
- razpénjati -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino zaradi opravljanja svoje funkcije: razpenjati dežnike, senčnike; razpenjati jadra; ribiči razpenjajo mreže / razpenjati šotore po ravnini 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razpenjati roke / ptič razpenja peruti / razpenjati zaklano žival 3. delati, da kaj ni več zapeto, speto: razpenjati srajco; bolnik se je začel razpenjati ● pesn. noč razpenja svoja krila noči se; ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je
nadzirala; ekspr. drevo razpenja svoje veje čez obzidje veje segajo čez obzidje razpénjati se knjiž., s prislovnim določilom 1. biti, obstajati, navadno v obliki loka: čez nebo se razpenja mavrica; nad gorami se razpenja modro nebo / most se razpenja v loku 2. razprostirati se: po dolinah in gričih se razpenja gozd ♪
- razrepénčiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. zelo se razjeziti, se razburiti: za vsako malenkost se razrepenči ♪
- razsípen -pna -o prid., razsípnejši (ȋ) nav. ekspr. ki pretirano, nepremišljeno porablja dobrine: ta človek je preveč razsipen; razsipna ženska / narava je z energijo zelo razsipna / razsipno življenje ∙ ekspr. ne bodi tako razsipen z nauki ne dajaj toliko nasvetov // razkošen: razsipna razsvetljava razsípno prisl.: razsipno ravnati z denarjem; razsipno živeti ♪
- raztepênec -nca m (é) ekspr. vsak od ljudi, ki so se razšli, razkropili: zbirati raztepence ♪
- raztôpen in raztópen -pna -o prid. (ó; ọ̄) topen: raztopne rudnine, snovi; raztopen v alkoholu, vodi ♪
- rekompenzácija -e ž (á) knjiž. kompenzacija: to dela zaradi rekompenzacije občutka manjvrednosti / ta paket je rekompenzacija za povzročeno škodo nadomestilo, odškodnina ♪
- répen -pna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na repo: repno listje, perje; repno seme / repni olupki / repno polje ♦ bot. repna ogrščica repi sorodna rastlina z rumenimi cveti, ki se goji zaradi oljnatega semena, Brassica rapa var. silvestris ♪
- rêpen in répen -pna -o prid. (ȇ; ẹ̑) nanašajoč se na rep: repne dlake; repna peresa ♦ anat. repno vretence; zool. repna plavut neparna plavut na koncu repa pri ribah, kitih ♪
- repénčiti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. 1. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: doma se repenči, v službi je pa preveč pohleven; repenčiti se kakor petelin na gnoju 2. jeziti se, razburjati se: repenči se, kadar boš upravičen; najbolj so se repenčili tisti, ki se jim sploh ne bi bilo treba / dokaži, da nisi reva, se je repenčil ♪
- rópen -pna -o prid. (ọ̑) zastar. roparski: ropna ladja ♪
- salópen -pna -o prid. (ọ̑) zastar. neskrben, površen: oblika je bila ohlapna, slog salopen ♪
- samolépen -pna -o prid. (ẹ̄) samolepilen: samolepne etikete ♪
- sámozaklópen -pna -o prid. (ȃ-ọ̑) knjiž., navadno v zvezi samozaklopna vrata vrata, ki se zaradi posebnega okovja zapirajo sama: vrata med dvorano in kabinetom so zamenjali s samozaklopnimi vrati / prijel je za železen obroč na tleh in dvignil samozaklopna vrata loputo ♪
- schópenhauerski -a -o [šo-ave-] prid. (ọ̑) tak kot pri Schopenhauerju: schopenhauersko dojemanje sveta ♪
- serpentín -a m (ȋ) min. rudnina listasti ali vlaknati magnezijev silikat s hidroksilno skupino: nahajališče serpentina ♪
- serpentína -e ž (ȋ) nav. mn. 1. vijuga, zavoj vzpenjajoče se poti, ceste: ustaviti se na vrhu serpentin; ostre serpentine / cesta dela serpentine / pot se dviga v dolgih serpentinah v hrib 2. trg. dolg papirnat barvast trak, zvit v kolobarček: na zabavi so si metali konfete in serpentine ♪
- serpentínast -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na serpentino: serpentinasta cesta, steza / serpentinasta vožnja serpentínasto prisl.: cesta se serpentinasto spušča v dolino ♪
- serpentínov -a -o (ȋ) pridevnik od serpentin: serpentinov azbest ♪
- sestópen -pna -o [sǝs in ses] prid. (ọ̑) nanašajoč se na sestop: sestopno mesto / sestopna smer ♪
139 164 189 214 239 264 289 314 339 364