Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pen (164-188)


  1.      naklépen  -pna -o prid. (ẹ̑) jur. pri katerem se storilec zaveda dejanja, ki ga izvršuje, in hoče njegove prepovedane posledice: naklepni uboj, umor / naklepno kaznivo dejanje naklépno prisl.: naklepno povzročiti škodo ♪
  2.      nakúpen  -pna -o prid. (ū) nanašajoč se na nakup ali nakupovanje: nakupne navade ljudi / nakupni dan / nakupni stroški / nakupna cena; nakupna knjižica knjižica za vpisovanje nakupov ♪
  3.      nalépen  -pna -o prid. (ẹ̑) na katerega se kaj nalepi: nalepni pano; nalepna tabla ♪
  4.      napenjáč  -a m (á) napenjalec: šotor je dvignil, uravnal in napel vrvice z napenjači ♪
  5.      napenjálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) priprava za napenjanje, nategovanje: napenjalec za smuči, šotorske vrvi ♪
  6.      napenjálen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se kaj napenja, nateguje: napenjalna priprava, vzmet; napenjalna vrv ♦ strojn. napenjalno kolo ♪
  7.      napenjálo  -a s (á) strojn. priprava za naravnavanje napetosti gibajočega se jermena, gibajoče se niti ♪
  8.      napénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od napenjati: a) napenjanje strune, vrvi / napenjanje tkanine na okvir b) napenjanje lic c) uživanje nezrelega sadja povzroča napenjanje in druge prebavne motnje; čaj proti napenjanju č) napenjanje oči / umsko napenjanje / biti utrujen zaradi dolgotrajnega napenjanja d) njegovo napenjanje pred tovariši je bilo prav smešno ♪
  9.      napénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. z razmeroma močnim potegovanjem, vlečenjem povzročati a) da doseže kaj največjo možno dolžino: napenjati struno, vrv, žico / napenjal je vrat, da bi videl čez druge iztegoval je b) da postane kaj bolj ravno, gladko, brez gub: napenjati pregrinjalo, rjuho // s takim potegovanjem dajati, spravljati kam: napenjati platno na les, v okvir; vse dopoldne so napenjali streho nad šotor; napenjati nove strune na violino 2. dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je napenjal jadra; zaradi vetra se je zastor ves čas napenjal / ekspr. napenjal je lica in debelo gledal 3. nav. ekspr. delati, da postaja kaj po obsegu večje: obilna hrana mu napenja želodec; po drevju se napenja brstje // nav. 3. os. povzročati, da se tvorijo v prebavilih plini v veliki meri: fižol napenja; brezoseb.: po sadju ga rado napenja; živino napenja 4. spravljati kaj v stanje, da je pripravljeno za sprožitev, strel: napenjati fračo, lok; napenjal je petelina na puški in meril 5. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s samostalnikom izraža veliko intenzivnost dejanja, kot ga določa samostalnik: napenjati mišice; v temi je napenjal oči / napenja zadnje moči, sile; napenjati spomin ● ekspr. napenjati možgane intenzivno razmišljati ◊ anat. napenjati glasilke napénjati se ekspr. 1. knjiž. dvigati se, naraščati: reke se napenjajo in ponekod že prestopajo bregove // redko vzpenjati se: cesta se je ves čas napenjala; pot se napenja v breg 2. opravljati kako delo z veliko truda, napora: vse dneve se napenja z učenjem; pri delu se čez mero napenja // truditi se, prizadevati si: brezuspešno se je napenjal, da bi jim stvar prikril 3. bahati se, postavljati se: pred njo se rad napenja; kaj se napenjaš, saj vemo, kako je napenjajóč -a -e: obstal je, napenjajoč oči v temo; napenjajoča jed, krma ♪
  10.      narepénčiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. zaradi vznemirjenja se postaviti v napeto, pokončno držo, našopiriti perje, naježiti dlako: maček, petelin se je narepenčil / ekspr. če mu je kdo kaj ukazal, se je narepenčil 2. ekspr. postati domišljav, prevzeten: kako se je narepenčil, gospodar bi rad postal ♪
  11.      nasípen  -pna -o prid. (ȋ) ki je za nasipanje: dovoz nasipnega materiala ◊ teh. nasipna teža teža 1 m3 sipkega materiala ♪
  12.      nastópen  -pna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na nastop: predsednikov nastopni govor ♦ šol. nastopno predavanje prvo javno predavanje kandidata za univerzitetnega predavatelja 2. star. naslednji, prihodnji: prišel bo nastopno nedeljo / za uvod je spregovoril nastopne besede: Srečen sem, da smo se spet zbrali te, take(le) ♪
  13.      nèdostópen  tudi nèdostôpen -pna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō) 1. ki ni dostopen: koča je bila zaradi visokega snega nedostopna; nedostopno zemljišče / potrebno gradivo mu je bilo nedostopno / nedostopne cene / jezik v razpravi je skoraj nedostopen / nedostopen je za vsak nasvet nedovzeten 2. ki ne kaže prijaznosti, dobrohotnosti v občevanju z ljudmi: zelo nedostopen človek je; postal je tog in nedostopen / nedostopen izraz na obrazu ♪
  14.      nèizčŕpen  -pna -o prid. (ȅ-r̄) ki se ne da izčrpati, izrabiti: neizčrpne zaloge / neizčrpen vir energije ∙ ekspr. v pogovoru o literaturi je neizčrpen lahko zelo dolgo razpravlja, govori o njej; ekspr. imeti neizčrpno zaupanje v koga zelo veliko ♪
  15.      nènaklépen  -pna -o prid. (ȅ-ẹ̑) jur. nasproten, drugačen od naklepnega: nenaklepni uboj ♪
  16.      nèpodkúpen  -pna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) star. nepodkupljiv: nepodkupen mož / v njem je veliko nepodkupnega ponosa ♪
  17.      nèprestópen  -pna -o prid. (ȅ-ọ̑) redko, v zvezi neprestopno leto navadno leto: prestopna in neprestopna leta ♪
  18.      nèprestópen  tudi nèprestôpen -pna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō) ki se ne da prestopiti, prekoračiti: neprestopno brezno / ekspr. strma, neprestopna stena neprehodna ♪
  19.      nèprikúpen  -pna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki mu manjka prikupnosti: pust, neprikupen človek / dekle neprikupne zunanjosti ♪
  20.      nèpristópen  tudi nèpristôpen -pna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō) 1. ki ni pristopen: nepristopen kraj; s te strani je ledenik nepristopen / knjiž. celo za najnedolžnejšo šalo je nepristopna nedovzetna 2. ki ne kaže prijaznosti, dobrohotnosti v občevanju z ljudmi; nedostopen: tog, nepristopen človek; vedeli so, da je nepristopen ♪
  21.      nèrazcépen  -pna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki se ne da razcepiti, razdeliti: trdo, nerazcepno poleno ♦ mat. nerazcepna enačba enačba, v kateri ni mogoče nobene strani razstaviti na faktorje ♪
  22.      nèraztôpen  in nèraztópen -pna -o prid. (ȅ-ó; ȅ-ọ̄) netopen: neraztopne rudnine, snovi; maščobe so neraztopne ♪
  23.      nèstŕpen  -pna -o prid. (ȅ-r̄) ki mu manjka strpnosti, razumevanja: nestrpen človek; do drugače mislečih je precej nestrpen / njihovo nestrpno stališče je vzbudilo ogorčenje nèstŕpno prisl.: nestrpno presojati ♪
  24.      nestŕpen  -pna -o prid., nestŕpnejši (r̄) ki čuti, izraža (trenutno) vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa: nestrpni gledalci, poslušalci; treba se bo vrniti, doma so gotovo že nestrpni; postati nestrpen / hodil je s hitrimi, nestrpnimi koraki; z nestrpno kretnjo si je prižgal cigareto / nestrpno čakanje nestŕpno prisl.: nestrpno čakati, ozirati se ♪
  25.      nèstrupén  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni strupen: nestrupena snov / strupene in nestrupene gobe, rastline; nestrupene kače ♪

   39 64 89 114 139 164 189 214 239 264  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA