Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
pen (151-175)
- lepênje -a s (é) glagolnik od lepeti: lepenje blata na čevljih ♦ fiz. sila lepenja sila, s katero deluje podlaga na mirujoče telo in katere smer je vzporedna s stično ravnino ♪
- lepénjec -jca tudi lepénec -nca m (ẹ̄) nav. mn., zool. hrošči, ki sami in njihove ličinke uničujejo liste kulturnih rastlin, Chrysomelidae: koloradski hrošč spada med lepenjce ♪
- lepénka -e ž (ẹ́) papirni izdelek iz več plasti z enako mešanico vlaken, navadno debelejši od kartona: prilepiti sliko na lepenko; tovarna lepenke; izdelek, škatla iz lepenke / bela, siva lepenka; strešna lepenka tanek ploščat izdelek, navadno lepenka, prepojen, premazan z bitumenom ali katranom; valovita lepenka za embalažo ♦ papir. kartonažna lepenka ki se uporablja v knjigoveštvu; knjigoveška lepenka ♪
- lepénkar -ja m (ẹ̑) delavec v strojni proizvodnji lepenke ♪
- lepénkast -a -o prid. (ẹ́) ki je iz lepenke: zvezek v lepenkastem ovitku; lepenkast podstavek za vrčke; lepenkaste platnice; lepenkasta škatla / lepenkaste vžigalice / torbica iz umetnega usnja ima lepenkast videz kot bi bila iz lepenke ♪
- lópen -pna -o (ọ̑) pridevnik od lopa: lopna streha ♪
- lúmpenproletárec -rca [pǝn] m (ȗ-ȃ) nav. slabš., zlasti v razredni družbi pripadnik lumpenproletariata: velemestni lumpenproletarci; deklasiranci in lumpenproletarci ♪
- lúmpenproletariát -a [pǝn] m (ȗ-ȃ) nav. slabš., zlasti v razredni družbi propadli ljudje iz različnih družbenih razredov in slojev: lumpenproletariat velemest ♪
- lúmpenproletárski -a -o [pǝn] prid. (ȗ-ȃ) nanašajoč se na lumpenproletarce: lumpenproletarska miselnost / v tistih barakah živi lumpenproletarski element ♪
- mápen -pna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mapo: urejena mapna zbirka / mapna meja ◊ geod. mapni arhiv arhiv katastrskih načrtov in drugih elaboratov, ki se nanašajo na zemljišča; mapna kopija preris mejnih črt kake parcele ali skupine parcel s pripadajočimi številkami iz katastrskega načrta; kopija katastrskega načrta ♪
- mèdnadstrópen -pna -o prid. (ȅ-ọ̑) ki je, obstaja med nadstropji: mednadstropni pasovi pročelja so bogato ornamentirani ♦ grad. mednadstropna konstrukcija ♪
- mukotŕpen -pna -o prid. (r̄) star. poln trpljenja, težaven, mučen: mukotrpno življenje / mukotrpen obraz, vzdih / tako delo je mukotrpno ♪
- nadstrópen -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nadstropje: pritlične in nadstropne hiše / nadstropni avtobus; nadstropna ležišča / nadstropna kurjava kurjava za prostore v nadstropju ♪
- naklépen -pna -o prid. (ẹ̑) jur. pri katerem se storilec zaveda dejanja, ki ga izvršuje, in hoče njegove prepovedane posledice: naklepni uboj, umor / naklepno kaznivo dejanje naklépno prisl.: naklepno povzročiti škodo ♪
- nakúpen -pna -o prid. (ū) nanašajoč se na nakup ali nakupovanje: nakupne navade ljudi / nakupni dan / nakupni stroški / nakupna cena; nakupna knjižica knjižica za vpisovanje nakupov ♪
- nalépen -pna -o prid. (ẹ̑) na katerega se kaj nalepi: nalepni pano; nalepna tabla ♪
- napenjáč -a m (á) napenjalec: šotor je dvignil, uravnal in napel vrvice z napenjači ♪
- napenjálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) priprava za napenjanje, nategovanje: napenjalec za smuči, šotorske vrvi ♪
- napenjálen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se kaj napenja, nateguje: napenjalna priprava, vzmet; napenjalna vrv ♦ strojn. napenjalno kolo ♪
- napenjálo -a s (á) strojn. priprava za naravnavanje napetosti gibajočega se jermena, gibajoče se niti ♪
- napénjanje -a s (ẹ̑) glagolnik od napenjati: a) napenjanje strune, vrvi / napenjanje tkanine na okvir b) napenjanje lic c) uživanje nezrelega sadja povzroča napenjanje in druge prebavne motnje; čaj proti napenjanju č) napenjanje oči / umsko napenjanje / biti utrujen zaradi dolgotrajnega napenjanja d) njegovo napenjanje pred tovariši je bilo prav smešno ♪
- napénjati -am nedov. (ẹ̑) 1. z razmeroma močnim potegovanjem, vlečenjem povzročati a) da doseže kaj največjo možno dolžino: napenjati struno, vrv, žico / napenjal je vrat, da bi videl čez druge iztegoval je b) da postane kaj bolj ravno, gladko, brez gub: napenjati pregrinjalo, rjuho // s takim potegovanjem dajati, spravljati kam: napenjati platno na les, v okvir; vse dopoldne so napenjali streho nad šotor; napenjati nove strune na violino 2. dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je napenjal jadra; zaradi vetra se je zastor ves čas napenjal / ekspr. napenjal je lica in debelo gledal 3. nav. ekspr. delati, da postaja kaj po obsegu večje:
obilna hrana mu napenja želodec; po drevju se napenja brstje // nav. 3. os. povzročati, da se tvorijo v prebavilih plini v veliki meri: fižol napenja; brezoseb.: po sadju ga rado napenja; živino napenja 4. spravljati kaj v stanje, da je pripravljeno za sprožitev, strel: napenjati fračo, lok; napenjal je petelina na puški in meril 5. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s samostalnikom izraža veliko intenzivnost dejanja, kot ga določa samostalnik: napenjati mišice; v temi je napenjal oči / napenja zadnje moči, sile; napenjati spomin ● ekspr. napenjati možgane intenzivno razmišljati ◊ anat. napenjati glasilke napénjati se ekspr. 1. knjiž.
dvigati se, naraščati: reke se napenjajo in ponekod že prestopajo bregove // redko vzpenjati se: cesta se je ves čas napenjala; pot se napenja v breg 2. opravljati kako delo z veliko truda, napora: vse dneve se napenja z učenjem; pri delu se čez mero napenja // truditi se, prizadevati si: brezuspešno se je napenjal, da bi jim stvar prikril 3. bahati se, postavljati se: pred njo se rad napenja; kaj se napenjaš, saj vemo, kako je napenjajóč -a -e: obstal je, napenjajoč oči v temo; napenjajoča jed, krma ♪
- narepénčiti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. zaradi vznemirjenja se postaviti v napeto, pokončno držo, našopiriti perje, naježiti dlako: maček, petelin se je narepenčil / ekspr. če mu je kdo kaj ukazal, se je narepenčil 2. ekspr. postati domišljav, prevzeten: kako se je narepenčil, gospodar bi rad postal ♪
- nasípen -pna -o prid. (ȋ) ki je za nasipanje: dovoz nasipnega materiala ◊ teh. nasipna teža teža 1 m3 sipkega materiala ♪
- nastópen -pna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na nastop: predsednikov nastopni govor ♦ šol. nastopno predavanje prvo javno predavanje kandidata za univerzitetnega predavatelja 2. star. naslednji, prihodnji: prišel bo nastopno nedeljo / za uvod je spregovoril nastopne besede: Srečen sem, da smo se spet zbrali te, take(le) ♪
26 51 76 101 126 151 176 201 226 251