Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pele (92)

1.      pêle-mêle  -a [pêlmêl] m, tudi neskl. (ȇ-ȇ) knjiž., ekspr. mešanica, zmes: na odru smo videli stilni pêle-mêle; neskl. pril.: glasbeni pêle-mêle program ♪
2.      pelerína  -e ž (ȋ) 1. vrhnje oblačilo brez rokavov, ki pokriva zgornji in spodnji del telesa: nositi pelerino; ogrniti se s pelerino; pelerina s kapuco; plašč in pelerina // temu podobno oblačilo za zaščito pred dežjem: kupiti otroku pelerino; brez dežnika ali pelerine ne moreš ven 2. obl. širokemu ovratniku podoben del oblačila, navadno plašča: plašč s pelerino in širokimi rokavi ♪
3.      pelerínica  -e ž (ȋ) manjšalnica od pelerina: obleči si pelerinico / plašč s krzneno pelerinico ♪
4.      kipélen  -lna -o prid. (ẹ̑) agr. nanašajoč se na alkoholno vrenje: kipelne glivice / kipelna veha priprava, s katero se zamaši odprtina soda tako, da se prepreči dostop zraka in omogoči izhod ogljikove kisline ♪
5.      kopélen  -lna -o prid. (ẹ̑) zastar. kopalen: kopelna kad ♪
6.      krepêlec  -lca m (é) okleščen kos veje ali tanjšega debla: pod noge mu je vrgel krepelec; smolnat krepelec // slabš. puška, navadno starinska: na rami je nosil dolg krepelec ♪
7.      pepélen  -lna -o [ln in u̯n] prid. (ẹ̑) 1. ki je za pepel: pepelna jama 2. po barvi podoben pepelu: pepelni lasje / pepelna barva ♪
8.      prepeléti  -ím nedov. (ẹ́ í) petpedikati: rad je poslušal prepelice, kadar so prepelele v žitu prepeléti se nar. vzhodno valjati se, (navadno) v sipki snovi; kopati se: sredi dvorišča se prepelijo kokoši ♪
9.      propéler  -ja m (ẹ̑) strojn. naprava z najmanj dvema listoma, ki spreminjata silo vrtenja v vlečno, potisno silo; vijak: propeler se je zavrtel; propeler ventilatorja; obrati propelerja / ladijski, letalski propeler; zračni propeler ♪
10.      propélerski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na propeler: propelerski listi / propelerski pogon letala / propelersko letalo ♪
11.      speleo...  ali spéleo... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na podzemeljske, kraške jame: speleobiološki, speleolog, speleomorfologija ♪
12.      speleológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za speleologijo, jamoslovec: razprava znanega speleologa // redko jamar: klub speleologov ♪
13.      speleologíja  -e ž (ȋ) veda o podzemeljskih, kraških jamah, jamoslovje: zanimanje za speleologijo ♦ geogr. fizična speleologija ki raziskuje fizikalne razmere v jamah ♪
14.      speleolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na speleologe ali speleologijo: speleološka razprava / pomembno speleološko odkritje ♪
15.      túrbopropélerski  -a -o prid. (ȗ-ẹ̑) strojn. nanašajoč se na vijak, ki ga žene plinska turbina: turbopropelersko letalo / turbopropelerski motor ♪
16.      ávtogír  tudi ávtožír -a [prva oblika tudi -žir] m (ȃ-ȋ) aer., nekdaj letalo, ki ima vrtljiva, velikemu propelerju podobna krila ♪
17.      blagoslovítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od blagosloviti: slovesna blagoslovitev nove kapele ♪
18.      brúndati  -am nedov. (ȗ) 1. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom: medved zadovoljno brunda / možakar je brundal sam pri sebi / basi so brundali in violine pele 2. ekspr. z govorjenjem, mrmranjem izražati nevoljo, nesoglasje: kar naprej sitnari in brunda 3. preh. mrmraje peti: brundati (si) pesem brundajóč -a -e: jezno brundajoč se ga je medved ognil ♪
19.      diskónt  -a m (ọ̑) fin. obresti, ki se odbijejo pri nakupu nedospele terjatve, zlasti menične: zvišati diskont // nakup nedospele terjatve, zlasti menične, z odbitkom obresti: diskont menice ♪
20.      dokipéti  -ím dov., tudi dokípel (ẹ́ í) 1. kipeti, vreti do konca: v slabih zidanicah mošt ne more popolnoma dokipeti 2. ekspr. priti do viška: strasti so dokipele ♪
21.      dospéti  -spèm dov. (ẹ́ ȅ) 1. knjiž. priti, prispeti: vojaki so dospeli na bojišče; dospeti do gozda; ladja dospe na cilj; hitela sta in v mesto sta dospela ravno opoldne; proti jutru smo dospeli domov / iz mesta so dospele novice; pren. moje trpljenje je dospelo do vrha; stvar je dospela do kritične točke 2. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica priti do dneva, termina, ko je treba plačati: menice so dospele; dajatev, dolg dospe v plačilo 1. januarja dospévši zastar.: dospevši do vrha, se je oddahnil dospèl in dospél -éla -o: dospeli rokopisi; plačati dospele anuitete ♪
22.      dŕkelj  -klja m (ŕ) zastar. palica, krepelec: otroci so z drklji udrihali po oslu ♪
23.      elísa  -e ž (ȋ) žarg. (letalski) vijak, propeler ♪
24.      eskónt  -a m (ọ̑) fin. obresti, ki se odbijejo pri nakupu nedospele terjatve, zlasti menične: zvišati eskont // nakup nedospele terjatve, zlasti menične, z odbitkom obresti: eskont menice ♪
25.      evaporiméter  -tra m (ẹ̄) meteor. priprava za merjenje množine izhlapele vode ♪

1 26 51 76