Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
peketati (6)
- peketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) slišno udarjati s kopiti ob tla: konj je nemirno peketal na dvorišču; pren., ekspr. dežne kaplje peketajo po asfaltu // peketaje se premikati: konji so peketali po cesti / jezdeci peketajo skozi vas ∙ ekspr. ves teden je peketal po mestu in iskal službo hodil peketáje: konj je peketaje zdirjal čez dvorišče ♪
- odpeketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) peketaje se oddaljiti: konja sta odpeketala po gladki cesti / zajezdil je konja in odpeketal / ekspr. jutri odpeketa v tujino odide, odpotuje ♪
- pripeketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) peketaje priti: konji so pripeketali na dvorišče / ekspr. pripeketala je mimo v visokih petah prišla ♪
- speketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) peketaje se začeti premikati: konja sta speketala po cesti ♪
- zapeketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) večkrat slišno udariti s kopiti ob tla: konj je nemirno zapeketal // peketaje se začeti premikati: konji so zapeketali po prašni cesti ♪
- peketánje -a s (ȃ) glagolnik od peketati: slišal je peketanje konja / peketanje konjskih kopit ♪