Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pehotni polk (5)

1.      pehôten  -tna -o prid. (ó) nanašajoč se na pehoto: pehotni napad; pehotno orožje / pehotni polk; pehotne enote / pehotni oficir ♪
2.      péšpólk  -a m (ẹ̑-ọ̑) star. pehotni polk: poveljnik, štab pešpolka / gorski pešpolk pehotni polk, izurjen za operacije v gorah, hribih ♪
3.      pólk  -a m (ọ̑) 1. vojaška enota, večja od bataljona: poveljnik, štab polka / pehotni polk 2. ekspr., z rodilnikom velika množina: polja je napadel cel polk kobilic ♪
4.      regimènt  -ênta m (ȅ é) 1. star. polk: poveljnik, štab regimenta / pehotni regiment ∙ sedemnajsti regiment v stari Avstriji pehotni polk, v katerem služijo vojsko vojaki iz Kranjske 2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: imeti regiment sodelavcev / dobiti cel regiment nasvetov ♪
5.      sédemnajsti  in sedemnájsti -a -o [dǝm] štev. (ẹ̄; á) ki v zapovrstju ustreza številu sedemnajst: v sedemnajstem letu je; predavanje bo ob sedemnajsti (uri) / sedemnajsti pešpolk v stari Avstriji pehotni polk, v katerem služijo vojsko vojaki iz Kranjske; sedemnajsto [17.] stoletje stoletje od 1600 do 1700 ♪