Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pave (8-32)

8.      apóstol  -a m (ọ̑) 1. rel. vsak od dvanajsterih Kristusovih učencev: apostol Peter; pisma apostolov / Dejanja apostolov knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve // prvi oznanjevalec krščanstva: slovanska apostola Ciril in Metod / apostol narodov sv. Pavel 2. s prilastkom goreč glasnik ideje: biti apostol miru ♪
9.      čótavec  -vca m (ọ́) nar. zahodno šepavec ♪
10.      črnikálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) vino iz Črnega Kala: črnikalec in vipavec ♪
11.      hrápav  -a -o prid. (á) 1. ki ni gladek: hrapav les, papir; hrapava lupina, skorja; hrapava površina / hrapava koža; od dela ima hrapave roke 2. redko hripav, hreščeč: spregovoril je s hrapavim glasom / ekspr. pismo je napisano v hrapavem slogu v ne popolnoma oblikovanem hrápavo prisl.: hrapavo govoriti ♪
12.      hrápavost  -i ž (á) lastnost, značilnost hrapavega: hrapavost površine; hrapavost rok / ekspr. v delu je še precej hrapavosti in nerodnosti ♪
13.      hrípavost  in hripávost -i ž (í; á) lastnost, stanje hripavega: zdraviti hripavost; hripavost glasu ♪
14.      kréhati  -am nedov. (ẹ̄) ekspr. 1. močno in hripavo kašljati: že mesece in mesece kreha // slabš. kašljati: prehladil se je in sedaj kreha 2. dajati močne, hripave glasove: konji pihajo in krehajo krehajóč -a -e: krehajoč starec ♪
15.      màk  tudi mák máka m (ȁ á; ȃ) kulturna ali divja rastlina z mlečkom in velikimi zvezdastimi cveti ali njeno seme: med pšenico je natrgala cvetočega maka; gojiti mak; z makom posuti pecivo; v zadregi je bila rdeča kot mak ♦ bot. poljski ali divji mak ki raste kot plevel, Papaver rhoeas; vrtni mak ki se iz njegovega mlečka pridobiva opij, Papaver somniferum ♪
16.      mákovec  -vca m (ā) nav. mn., bot. rastlina z mlečnim sokom ali brez njega in zvezdastimi ali somernimi cveti, Papaveraceae ♪
17.      makovína  -e ž (í) zastar. opij, papaverin ♪
18.      mézzotínta  -e [medzo- in mezo-] ž (ẹ̑-ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri struženje in poliranje hrapave bakrene plošče omogoča prehode iz temnega v svetlo, struženka: barvna mezzotinta; japonski mojstri mezzotinte // odtis v tej tehniki: razstava mezzotint ♪
19.      páv  -a m (ȃ) velika domača ptica z zelo dolgim, živo pisanim repom: gojiti pave; hodi, nosi se, šopiri se kot pav; bila je nečimrna kot pav ∙ ekspr. pav je vozil kočijo hodil s pahljačasto razprtim repom ♪
20.      pávji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na pave: pavja peresa; razprostrt kot pavji rep ∙ ekspr. njegov pavji glas neprijeten, zoprn; bahati se s pavjim perjem s čim tujim pávje prisl.: pavje modra barva; po pavje se šopiriti ♪
21.      Péter  -tra m (ẹ́) ekspr., navadno v zvezi Peter ali Pavel kdorkoli: to lahko reče Peter ali Pavel, jaz ne grem nikamor; plačal bo, pa naj bo Peter ali Pavel / ne potrebujemo ne Petra ne Pavla nikogar ♦ igr. črni Peter otroška igra s kartami, pri kateri izgubi tisti, ki mu ostane karta s figuro črne glave ♪
22.      póljski  tudi pôljski -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na polje 1: poljski pridelki / poljska in hišna dela / poljska pot / poljske in gozdne rastline ● poljski čuvaj kdor ponoči varuje polja določene vasi pred škodo, tatovi in dobiva za to plačilo ◊ bot. poljski mak mak, ki raste kot plevel, Papaver rhoeas; poljska bekica bekica, ki raste po travnikih, Luzula campestris; poljsko grabljišče travniška rastlina z vijoličastimi cveti v glavicah, Knautia arvensis; fiz. električna poljska jakost količina, s katero je določeno električno polje in se dobi s silo na električni naboj; lov. poljska perjad fazani, prepelice; voj. poljski telefon telefonski aparat, ki se uporablja na terenu; poljski top top večjega kalibra, opremljen s kolesi, ki se da vleči z vojaškimi vozili; poljska artilerija artilerija, ki pomaga pehoti in tankom pri operacijah na bojišču; poljska bolnica zasilna vojaška bolnica v bližini bojišča; poljska kuhinja prevozne naprave za pripravljanje hrane v bližini bojišča; zool. poljski brzec brzec, ki ima na zelenih pokrovkah deset belih lis, Cicindela campestris; poljski škrjanec škrjanec s kratkim okroglastim čopom na glavi, Alauda arvensis; poljski vrabec vrabec s čokoladno rjavim temenom in črno liso ob belih ušesih, Passer montanus; poljski zajec; poljska miš ♪
23.      Sável  -vla m (ā) knjiž., v zvezi iz Savla postati Pavel iz človeka s slabim, negativnim značajem postati človek z dobrim, pozitivnim značajem ♪
24.      sredozímec  -mca m (ȋ) nav. mn. čas od 17. do 25. januarja, ko so na koledarju Anton, Boštjan, Neža, Vincenc, Pavel: bližajo se sredozimci / vrnil se je ob sredozimcih ♪
25.      strúženka  -e ž (ú) um. grafična tehnika, pri kateri struženje in poliranje hrapave bakrene plošče omogoča prehode iz temnega v svetlo: barvna struženka // odtis v tej tehniki: razstava struženk ♪
26.      šantáč  -a m (á) slabš. šepavec: šantač je odšepal naprej ♪
27.      šántavec  -vca m (á) slabš. šepavec: šantavca ni marala za moža ♪
28.      šépavost  -i ž (ẹ́) značilnost šepavega človeka: trpel je zaradi bolehnosti in šepavosti / ekspr. šepavost verzov ♪
29.      šépec  -pca m (ẹ̑) redko šepavec: grbec in šepec ♪
30.      šêsti  -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu šest: sobota je šesti dan v tednu; rojen šestega [6.] junija; hodi v šesti razred; papež Pavel VI. / od doma je odšel že pred šesto (uro) 6^h; 18^h / potres šeste jakostne stopnje ● pomagal ji je njen šesti čut intuicija, nagon; ekspr. naložila si je šesti križ šestdeset let je (bila) stara; star. vseeno mi je, kaj mislijo o meni ljudje, ki mi niso ne v peto ne v šesto ki so mi popolnoma tuji, s katerimi nimam nobene zveze ◊ lingv. šesti sklon ♪
31.      škrípav  -a -o in škripàv -áva -o prid. (í; ȁ á) ki škriplje: škripave stopnice; odpreti škripava vrata / ekspr. tehnično škripava komedija pomanjkljiva ♪
32.      vŕten  -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na vrt: vrtna ograja / vrtni pridelek / vrtni škodljivec / vrtni nagelj; vrtne jagode gojene jagode, z debelejšimi sadovi; vrtna uta; vrtna miza; vrtne škarje / vrtna veselica ◊ bot. vrtni mak mak, iz mlečka katerega se pridobiva opij, Papaver somniferum; vrtni ognjič; vrtna brogovita okrasni grm z belimi cveti v socvetjih, podobnih kepam, Viburnum opulus sterile; vrtna kreša enoletna, navadno kulturna rastlina z belimi ali rdečimi cveti v socvetju, Lepidium sativum; vrtna loboda kulturna ali divja rastlina z užitnimi listi, Atriplex hortensis; vrtna sadrenka pajčolanka; vrtn. rumeni vrtni rman vrtna rastlina s pernatimi listi in zlato rumenimi cveti v socvetjih, Achillea filipendulina; vrtna črnika vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti, Nigella damascena; zool. veliki vrtni polž polž s precej visoko in široko rjavkasto hišico, Helix pomatia ♪

   1 8