Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pat (801-825)


  1.      knájpanje  -a s (ȃ) glagolnik od knajpati se: zdravnik mu je priporočil knajpanje / knajpanje v snegu, mrzli vodi ♪
  2.      kódrati  -am nedov. (ọ̑) delati, oblikovati kodre: česati in kodrati; sama se kodra / kodrala ji je lase; pren., ekspr. veter kodra gladino morja kódrati se z dajalnikom biti, nastopati v obliki kodrov: lasje se mu kodrajo / krompirjevi listi se kodrajo kódran -a -o: kodrani lasje ♪
  3.      kokéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nav. ekspr. ki izraža naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim vedenjem ali govorjenjem, spogledljiv: bila je zelo koketna / koketno dekle / koketen nastop, pogled / koketna obleka kokétno prisl.: koketno se nasmihati; koketno zavezana ruta ♪
  4.      koketírati  -am nedov. (ȋ) 1. nav. ekspr. izražati naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim vedenjem ali govorjenjem, spogledovati se: sedela sta v slaščičarni in koketirala / rad je koketiral z mladimi dekleti / igralec je koketiral z občinstvom // izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos; ljubimkati: vse poletje sta koketirala / koketira s sošolcem 2. ekspr., v zvezi z z izražati naklonjenost, simpatijo do česa sploh: koketirali so z idejo trializma / koketira z mislijo na uspeh / ta filozofija koketira z idealizmom ♪
  5.      kokóš  -i ž (ọ̑) velika domača ptica s kratkim vratom in močnim telesom: krmila je kokoši; zaklati kokoš; bela, grahasta kokoš; jata kokoši / kokoši dobro, slabo nesejo / golovrata kokoš; štajerska kokoš kokoš jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajc / domača kokoš / danes smo jedli kokoš / šalj., kot podkrepitev pri moji kokoši, tega mi je pa že dovolj ∙ ekspr. hoditi s kokošmi spat zelo zgodaj; ekspr. po tistem dogodku se je vedel kot mokra kokoš zelo ponižno, boječe ♦ zool. bankivska kokoš zarodnica domače kokoši, Gallus gallus // samica nekaterih, navadno na tleh živečih ptic: v fazanji jati je več kokoši kot fazanov / divje kokoši; prim. primojkokoš, prmejkokoš ♪
  6.      kolaborácija  -e ž (á) 1. knjiž. sodelovanje: kolaboracija je bila zelo koristna / več knjig sta napisala v kolaboraciji 2. za okupirano prebivalstvo sodelovanje z okupatorjem: obsodili so ga zaradi kolaboracije / kolaboracija s sovražnikom ♪
  7.      kolaboracioníst  -a m (ȋ) nav. ekspr., za okupirano prebivalstvo kdor sodeluje z okupatorjem: postal je kolaboracionist; ljudstvo je samo sodilo izdajalcem in kolaboracionistom ♪
  8.      kolaboracionístka  -e ž (ȋ) nav. ekspr., za okupirano prebivalstvo ženska, ki sodeluje z okupatorjem: ni vedel, da je kolaboracionistka ♪
  9.      kolaborántstvo  -a s (ā) nav. ekspr., za okupirano prebivalstvo sodelovanje z okupatorjem: zaradi kolaborantstva je emigriral / voditelj kolaborantstva ♪
  10.      kolektivízem  -zma m (ȋ) 1. nazor, ki poudarja pomen in interese kolektiva, skupnosti: navdušen pristaš kolektivizma / ideje kolektivizma // miselnost, ravnanje, ki izraža tak nazor: duh kolektivizma se je vse bolj širil 2. kolektivno vodenje, upravljanje, zlasti proizvajalnih sredstev: boj za gospodarski kolektivizem / kolektivizem patriarhalne družbe ♪
  11.      kolíti  -ím in kólim nedov. (ȋ í, ọ́) redko postavljati, zasajati kole, količke v zemljo za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju; količiti: obrezovati, kopati in koliti ♪
  12.      koló  -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. ploščata priprava okrogle oblike, ki omogoča premikanje vozila: kolo se vrti; sneti, zamenjati kolo; gumijasto, leseno kolo; kolo avtomobila / voziček na dveh kolesih / rezervno kolo; plašč kolesa / sprednje, zadnje kolo // taka priprava kot del naprave, stroja, ki omogoča prenos gibanja: zob kolesa; jermen na kolesu drsi / kolesa transmisije / mlinsko kolo priprava v obliki kolesa s korci ali lopatami, ki izkoriščajo vodno energijo za pogon mlina 2. vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon: sedel je na kolo in se odpeljal; voziti se s kolesom / stojalo za kolesa / dirkalno kolo; žensko kolo; kolo na prestave; kolo s pomožnim motorjem // v zvezi motorno kolo osebno cestno vozilo z dvema kolesoma, ki ga žene motor z notranjim zgorevanjem: peljati se z motornim kolesom; najnovejši tip motornega kolesa / mehanik za motorna kolesa 3. ekspr., z rodilnikom, z oslabljenim pomenom kar izraža tek, premikanje tega, kar določa prilastek: kolesa časa so se vrtela; kolesa priprav so se zavrtela z veliko naglico / poganjati kolesa napredka; nihče ni mogel zaustaviti kolesa razvoja; kolesa zgodovine ni mogoče obrniti nazaj 4. zgod. srednjeveška mučilna priprava v obliki kolesa: bilo mu je kakor zločincu, ki ga vežejo na kolo / mučilno kolo 5. nar. primorsko, v zvezi kolo sira hlebec sira: kupiti kolo sira ● ekspr. biti (za) peto kolo nepotreben, odveč; ekspr. otrok je prišel pod kolesa avtomobil ga je povozil; kolo sreče se obrača ugodnim, prijetnim dogodkom sledijo manj prijetni, neugodni ◊ etn. lončarsko kolo, vreteno priprava z vrtečo se ploščo, na kateri se oblikuje glinasta posoda; strojn. gonilno kolo ki žene drugo kolo; krmilno kolo del krmilnega mehanizma ladje, ki posredno deluje na krmilo tako, da se ladja premika v želeni smeri; napenjalno kolo za napenjanje jermena, ki teče čez jermenice; tekalno kolo zlasti pri žerjavih prirejeno tako, da teče po tirnicah ali vodilih; vijačno ali polžasto kolo z izrezom na obodu, ki se prilega vijaku, polžu; zobato kolo z zobmi na obodu; šport. kolo bočna zakotalitev telesa po iztegnjenih in nekoliko razmaknjenih rokah in nogah; teh. gnano kolo ki ga kdo ali kaj žene; pogonska kolesa ki ženejo vozilo; zavorno kolo na katerega obod pritisne zavorni element ♪
  13.      komárnik  -a m (ȃ) mreža, ki varuje človeka pred komarji: spati pod komarnikom; okno je bilo zastrto s komarnikom ♪
  14.      komédija  -e ž (ẹ́) 1. gledališka igra vesele, šaljive vsebine: pisal je drame in komedije; antična, sodobna komedija; lahkotna komedija / igrati, nastopati v komediji / bulvarska komedija; komedija v treh dejanjih ♦ lit. karakterna komedija // uprizoritev take igre: gledati komedijo / dobro obiskana komedija / v kinu predvajajo ameriško barvno komedijo 2. ekspr. zabavno, smešno dogajanje: take komedije pa še ne pomnim / v tej hiši je vedno komedija je vedno veselo, zabavno 3. nav. mn., ekspr. neprijetnosti, težave: s teboj so zmeraj komedije; boji se, da jim ne bi povzročil kakšnih komedij / ne delaj komedij zaradi take malenkosti ● ekspr. z menoj že ne bodo zganjali komedije se norčevali iz mene; ekspr. on opravi take reči brez komedij brez težav, zapletov, zlasti nepotrebnih; ekspr. dovolj je te komedije, izginita čimprej izraža zahtevo po prenehanju določene aktivnosti, zlasti neprijetne ♪
  15.      komét  -a m (ẹ̑) plinasto nebesno telo s svetlim jedrom in navadno repu podobnim podaljškom, repatica: na nebu se je prikazal komet; svetel komet; taka slava je kot komet velika, izrazita, vendar kratkotrajna ♪
  16.      koncáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. zahodno plesti, krpati (ribiške mreže): po lovu so mreže koncali ♪
  17.      koncertírati  -am nedov. in dov. (ȋ) nastopati na koncertu: koncertirala je že skoraj v vseh evropskih državah; že večkrat je samostojno koncertiral // ekspr. povzročati ropot, hrup: nehaj že koncertirati / šalj. žabe so vso noč glasno koncertirale ♪
  18.      končína  -e ž (í) 1. nav. mn., anat. del telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje: končine so poškodovane; členaste končine členonožcev; krt ima lopataste končine; sprednje, zadnje končine / spodnja končina noga; zgornja končina roka; končine pri človeku udi 2. redko končni del, konec: končino sukanca je približala šivankinemu ušesu; šilasta končina lakastega čeveljčka / zagledali so končino Južne Amerike ◊ strojn. končina vijaka del vijaka, na katerem se začenja navoj; zool. grabežna končina vsaka od dveh sprednjih nog, s katerima bogomolka grabi plen ♪
  19.      konferansjé  -ja m (ẹ̑) knjiž. kdor na prireditvi najavlja in komentira program; vodja oddaje: duhovit, simpatičen konferansje / nastopil je kot konferansje / televizijski konferansje napovedovalec ♪
  20.      konspirácija  -e ž (á) 1. tajno, prikrito delovanje, zlasti za dosego političnega cilja: udeležiti se konspiracij; snovati konspiracijo 2. stanje, ko se prizadeva ohraniti kaj v tajnosti: zaradi nebudnosti in slabe konspiracije jim je okupator zadal velike udarce / potrebna je bila najstrožja konspiracija / delali so v veliki konspiraciji ♪
  21.      konspirírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. tajno, prikrito delovati, zlasti za dosego političnega cilja: konspirirali so proti njim / konspiriral je z okupatorjem 2. ohranjati kaj v tajnosti: konspirirati glavni štab konspiríran -a -o: konspirirane bólnice ♪
  22.      kontékst  -a m (ẹ̑) besedilo, v katero spada obravnavani del teksta, sobesedilo: citat so prilagodili kontekstu; iz konteksta se da sklepati, na kaj je avtor mislil / stavke je nasilno trgal iz konteksta // publ. kar z določeno stvarjo nastopa, je z njo povezano: urbanizem ne more rasti brez svojega konteksta / iztrgati koga iz družbenega, zgodovinskega konteksta; idejni, miselni kontekst ● knjiž. to ga je spravilo iz konteksta ravnotežja, ravnovesja ♪
  23.      kontrahírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. redko sklepati pogodbo, pogajati se: oseba, s katero kontrahira, je za to pooblaščena 2. zlasti prva leta po 1945 sklepati pogodbo glede (obvezne) oddaje, odkupa določene količine (poljskih) pridelkov, živine: nekateri kmetje niso hoteli kontrahirati / žarg. kontrahiral je dva tisoč kil krompirja prijavil za oddajo; oddal kontrahíran -a -o: kontrahirani krompir; kontrahirane količine semenskega žita ◊ lingv. kontrahirani samoglasnik samoglasnik, nastal iz dveh ali treh samoglasnikov ♪
  24.      kòp  kópa m (ȍ ọ́) 1. mont., v zvezi dnevni kop kraj, prostor na površini zemlje, kjer se koplje ruda: odprli so nove dnevne kope / kopati premog na dnevnem kopu; kopanje železove rude v dnevnih kopih // tako pridobivanje rude: na tem kraju imajo samo dnevni kop / naprave za dnevni kop / pridobivanje premoga z dnevnim, površinskim kopom 2. redko kopanje, izkopavanje: moral je plačati kop in vožnjo / kop je bil zelo velik izkop ♪
  25.      kopáč  -a m (á) 1. delavec, ki koplje: na cesti delajo kopači / kopači so že na njivi / že dolgo let je kopač v rudniku; jamski kopač 2. redko kopača: kopati s kopači / gnojni kopač ◊ teh. rotacijski kopač ekskavator z večjimi zajemalkami ♪

   676 701 726 751 776 801 826 851 876 901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA