Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pat (501-525)


  1.      brátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na brate: simpatije do bratskih narodov; bratska skupnost narodov Jugoslavije / bratski pozdrav; gojiti bratska čustva brátsko prisl.: bratsko si deliti ♪
  2.      brezdélen  -lna -o prid. (ẹ̑) ki nič ne dela: brezdelen aristokrat; brezdelni izkoriščevalci // ki ni porabljen za delo: brezdelni čas se ji je neskončno vlekel; brezdelni dnevi; brezdelno življenje ◊ ekon. brezdelni dohodek dohodek od lastništva brezdélno prisl.: brezdelno postopati, živeti ♪
  3.      brezpogójen  -jna -o prid. (ọ̄) ki je brez pogojev, pridržkov, izjem: zahtevati brezpogojno disciplino; izkazovati brezpogojno spoštovanje / brezpogojna kapitulacija ♦ biol. brezpogojni refleks nehotna, prirojena reakcija na dražljaj brez sodelovanja velikih možganov brezpogójno prisl.: brezpogojno verjeti, zaupati ♪
  4.      brezskŕben  -bna -o prid., brezskŕbnejši (ŕ r̄) ki je brez skrbi: brezskrbni otroci / brezskrben izraz obraza / njegova mladost je bila brezskrbna; prijetno, brezskrbno življenje brezskŕbno prisl.: brezskrbno si je požvižgaval; brezskrbno govoriti, spati, živeti ♪
  5.      brezuspéšen  -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je brez uspeha: brezuspešen boj; tolažba je ostala brezuspešna; brezuspešno delo; brezuspešna prizadevanja; pogajanja so bila brezuspešna ♦ jur. brezuspešna izvršba brezuspéšno prisl.: brezuspešno iskati; brezuspešno je poskušal zaspati ♪
  6.      brléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti s slabim plamenom, medlo svetiti: ob njeni postelji je brlela lučka; sveča, žarnica brli; pren. slabotno upanje brli v srcu; življenje samo še brli v njem 2. nar. dolenjsko, ekspr. biti buden; bedeti: kaj pa še brliš in ne greš spat? brlèč -éča -e: brleča leščerba, petrolejka ♪
  7.      bŕv  -í ž (ȓ) deska ali bruno za prehod čez vodo: brv drži čez potok; iti čez brv; stopati po brvi; majava, ozka brv / kapitan že prihaja po brvi na ladjo // redko ozek most za pešce: viseča, železobetonska brv ◊ obl. modna ali revijska brv podolžen oder za modne revije, po katerem hodijo manekeni ♪
  8.      buhtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti z močnim plamenom: ogenj buhti; pren. v pesnitvi buhti sovraštvo do okupatorja 2. redko oddajati vročino in vonj: iz peči vzeti hlebci buhtijo buhtèč -éča -e: buhteča bakla ♪
  9.      buldožêr  tudi buldózer -ja m (ȇ; ọ̑) teh. stroj s širokim plugom zlasti za odrivanje zemeljskega materiala: buldožerji izravnavajo prostor za novo stavbo; buldožer rije po zemlji; izkopati z buldožerjem; buldožer za rigolanje ♪
  10.      búnker  -ja m (ū) 1. manjša vojaška obrambna utrdba: zavzeti bunker; jurišati na bunker; betonski bunker; strelna lina v bunkerju / mitralješki bunker // skrivališče ali zaklonišče v zemlji: izkopati si bunker; skrivati se po bunkerjih; spraviti mast v bunker; vhod v bunker 2. žarg. tesen, temen prostor za kaznovane jetnike, zapornike; temnica: vrgli so ga v bunker 3. shramba za premog, rudo, cement: v cementarni gradijo nov bunker ◊ žarg., film. film gre v bunker je vzet z repertoarja, shranjen ♪
  11.      bunkeráš  -a m (á) žarg., med narodnoosvobodilnim bojem kdor se skriva, živi v bunkerju: patrulja je odkrila bunkeraše ♪
  12.      búrkež  -a m (ȗ) kdor (rad) uganja burke: bil je nabrit burkež; ekspr. ti si mi burkež // kdor poklicno zabava gledalce z burkami: nastopati kot burkež ♪
  13.      buzakljúnski  -a -o prid. (ȗ) star. ki vzbuja jezo, nevoljo, odpor: spat se spravi, sova buzakljunska / buzakljunska trditev ♪
  14.      cápa  -e ž (á) 1. nav. mn., slabš. raztrgana, ponošena obleka; cunja: krpati cape; oblečen je v umazane cape // ekspr. obleka sploh: kar naprej si kupuje cape; čisto nora je na pisane cape 2. slabš., redko kos izrabljenega blaga: s capo pokrit cekar; nerabne cape 3. ekspr. neodločen, omahljiv človek: ti nisi mož, ti si capa ♪
  15.      carigrájski  in cárigrajski -a -o (ȃ; ȃ) pridevnik od Carigrad: carigrajski patriarh ♪
  16.      celôtnost  -i ž (ó) lastnost celotnega: iz posameznih pojavov sklepati na celotnost / doživljati življenje v vsej njegovi celotnosti ♪
  17.      cépanje  tudi cêpanje -a s (ẹ́; é) glagolnik od cepati, padati: slišim cepanje padajočih kapelj / to je bilo cepanja na ledu ♪
  18.      cepetáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. slišno udarjati z nogami ob tla: otroci so cepetali od veselja / gledalci so ploskali in cepetali z nogami // nemirno prestopati se: cepetati od nepočakanosti 2. sunkovito brcati: zajec cepeta v zanki; dojenček cepeta z nožicami cepetajóč -a -e: cepetajoč otrok ♪
  19.      cerkárija  -e ž (á) zool. repata ličinka velikega metljaja ♪
  20.      cílj  -a m (ȋ ȋ) 1. kraj ali predmet, do katerega se hoče priti: hoditi, tavati brez cilja; priti na cilj; končno sva na cilju; cilj potovanja je Dubrovnik ♦ šport. prvi priteči skozi cilj natanko označeni konec tekmovalne proge // predmet, v katerega se strelja, tarča: strel zgreši cilj / streljanje v cilj; pren. v debati je streljal mimo cilja 2. kar se hoče doseči s prizadevanjem: imeti svoj cilj; strateški, vzgojni cilj; njegovi visoki cilji; cilj življenja; postavil si je za cilj, da zmaga; ne izbira sredstev za dosego cilja / neprav., v prislovni rabi kopati jarke v cilju izsuševanja terena zaradi izsuševanja ♪
  21.      cokáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. počasi, okorno stopati: osel že več ur coka po cesti 2. nar. plosko, tleskajoče udarjati: gospodar je zadovoljno cokal konja po hrbtu / otroci so vola cokali z blatom ♪
  22.      cokláti  -ám nedov. (á ȃ) okorno, ropotaje stopati: vojak cokla po hodniku; nerodno coklati / coklati v coklah // ekspr. hoditi, iti: ne bom coklal peš v tej vročini ♪
  23.      copotáti  -ám nedov. (á ȃ) plosko stopati, da se sliši glas cop: medved copota; copotati z bosimi nogami po veži // plosko, zamolklo udarjati ob tla: cokle copotajo po mokrem tlaku ♪
  24.      crkovína  -e ž (í) nav. slabš. 1. meso poginule živali: zver je žrla kos crkovine // redko poginula žival: zakopati crkovino 2. nizko meso slabe kakovosti: rad bi dober kos, pa imajo samo takole crkovino ♪
  25.      cúnja  -e ž (ú) 1. kos izrabljenega blaga: stare cunje in papir pobira; mokra, umazana cunja; tak sem kot cunja utrujen, brez volje / punčka iz cunj iz ostankov blaga / ekspr. sneg naletava v cunjah v velikih kosmih // kos blaga za brisanje ali čiščenje; krpa: strepati cunjo; kuhinjska cunja; cunja za prah 2. nav. mn., slabš. raztrgana, ponošena obleka: v takih cunjah hodi okrog // ekspr. obleka sploh: zadnjo cunjo je prodal; ves denar porabi za cunje 3. ekspr. neodločen, omahljiv človek: cunja si, ne pa gospodar! tako cunjo ima za moža ● ekspr. ne boš me imel za cunjo ne boš grdo, samovoljno ravnal z menoj ♪

   376 401 426 451 476 501 526 551 576 601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA