Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

parica (21)

1.      izpárica  -e ž (ȃ) star. izhlapina, izparina: neprijetne, nezdrave izparice / izparica trepeta nad senožetmi ♪
2.      róparica  -e ž (ọ̑) 1. rabi se samostojno ali kot prilastek žival, ki lovi, pobija druge živali za hrano: streljati roparice; ptice roparice; ribe roparice ribojede ribe 2. redko roparka: izdati ime roparice banke ◊ čeb. čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev ♪
3.      sleparíca  -e ž (í) sleparka: nasesti sleparici ♪
4.      sopárica  -e ž (ȃ) 1. razmeroma visoka temperatura in vlažnost ozračja: soparica je kazala na spremembo vremena; okrog poldne je nastopila soparica; dušeča, neznosna soparica; poletna, popoldanska soparica; soparica pred viharjem // neprijetno topel, vlažen zrak: kljub neznosni soparici so vztrajali v dvorani; smrad in soparica zaradi gneče / omotična soparica v tovarni slab zrak 2. ekspr. vroče, megličasto ozračje: gozd se je ovil v soparico; migetanje, utripanje soparice ● ekspr. iz kave se je dvigala soparica rahla sopara; od stene puhti soparica vroč zrak ♪
5.      spárica  -e ž (ȃ) nar. soparica: poletna sparica / nad mestom miglja sparica ♪
6.      strúparica  -e ž (ȗ) ženska oblika od strupar: struparico so zaprli ♪
7.      štóparica  tudi stóparica -e ž (ọ̑) ura, ki se sproži in ustavi s pritiskom na gumb: meriti čas tekmovalca s štoparico / elektronska štoparica ♪
8.      žêparica  -e ž (ȇ) redko žeparka: odkriti žeparico ♪
9.      bistrogléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki bistro, ostro gleda: bistrogled stražar; bistrogleda ptica roparica / bistrogled estet bistroumen ♪
10.      časomérnica  -e ž (ẹ̑) redko štoparica ♪
11.      kronométer  -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje časa, ki kaže tudi dele sekund: gledati na kronometer // šport. štoparica: sprožiti kronometer / dirka na kronometer dirka, pri kateri tekmovalci startajo posamezno, v presledkih po eno ali več minut ♪
12.      kúhalica  -e ž (ú) nar. soparica, sopara: Na trgu je žehtela kuhalica, rejenim muham so gorele kreljutce, prah se je vzdigoval v strehe (S. Vuga) ♪
13.      leníti  -ím nedov., tudi léni (ȋ í) knjiž. delati koga lenega: soparica človeka leni / utrujenost mu je lenila telo leníti se star. lenariti: ne gre, da bi pohajkoval in se lenil / nekaj delavcev se je lenilo v senci ♪
14.      naléči  -léžem dov., nalézi nalézite; nalégel nalêgla; nam. naléč in nalèč (ẹ́ ẹ̑) knjiž., s prislovnim določilom pojaviti se, razprostreti se na površini: oblaki so nalegli nizko na vrhove; umazana reka je prestopila bregove in nalegla na travnike / v nižini je nalegla soparica // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: mrak je že nalegel, ko so dospeli do vrha; ko naleže noč, se odpravi na potep ko se znoči / na pokrajino je nalegla tišina; pren. strah mu je nalegel v srce ♪
15.      nègíben  -bna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki se ne giblje, ne premika: biti, ležati, postati negiben; stal je negiben kot kip / negiben izraz, obraz / negibna soparica nad vasjo; negibno morje // ki se ne more gibati, premikati: negiben bolnik / negibni prsti negibljivi ● pesn. negibna noč tiha, mirna; knjiž. negibna usoda nespremenljiva; knjiž. v naše negibno življenje je prinašal razvedrilo enolično, monotono nègíbno prisl.: negibno ležati, stati; negibno strmeti v kaj ♪
16.      predviháren  -rna -o prid. (ā) knjiž. nanašajoč se na čas pred viharjem: predviharna soparica; predviharna tišina / predviharni trenutki ♪
17.      púmparice  -ric ž mn. (ȗ) hlače s spodaj stisnjenimi hlačnicami, segajočimi pod kolena: obleči pumparice; pumparice iz rebrastega žameta; planinci v pumparicah ♪
18.      sopár  -a m (ȃ) zastar. 1. sopara: sopar puhne iz lonca / gost sopar se je dvigal s potne živine ∙ zastar. stroje žene voda ali sopar para; zastar. opojni sopari vina hlapi, izhlapine 2. soparica: neznosen sopar je napovedoval nevihto ♪
19.      sparína  -e ž (í) 1. knjiž. izhlapina, izparina: kisla sparina iz posode / sparine od znojnih teles; duh po sparinah 2. nar. soparica: sparina poletnega dne / spravljati seno v hudi sparini / vrh gore, ovit v sparino ♪
20.      vročínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vročino: vročinska soparica / vročinski izpuščaj na ustnicah; vročinski prividi; vročinska nezavest / vročinska bolezen bolezen, za katero je značilna visoka vročina; vročinska krivulja krivulja, ki ponazarja velikost vročine v določenem obdobju ◊ med. vročinska kap hudo bolezensko stanje zaradi izpostavljenosti zelo visoki temperaturi; meteor. vročinski val vroč zrak, ki prodre s področja z manjšo geografsko širino; vročinska nevihta nevihta, ki nastane zaradi segrevanja nižjih zračnih plasti v labilnem ozračju; teh. vročinski ščit obloga čelnih ploskev kabine vesoljske ladje, rakete, ki ščiti naprave, posadko pred previsokimi temperaturami pri prehodu skozi zračne plasti; toplotni ščit vročínsko prisl.: vročinsko prilagojen človek ♪
21.      žehtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. zaradi velike razgretosti oddajati toploto: pregreti kamni žehtijo; peč žehti; travniki žehtijo; zrak žehti od vročine; ulice, strehe žehtijo v sončni pripeki / iz peči je žehtela vročina; od skal je žehtela soparica; brezoseb. iz zemlje je žehtelo 2. ekspr. biti razgret od bolezni, napora: čelo mu žehti; otrok kar žehti od vročine 3. ekspr. kazati se v veliki meri: jeza žehti na njegovem obrazu; iz njegovega vedenja žehti strast / žehteti od jeze; ves žehti od ljubezni, razvnetosti / iz verzov žehti pesnikova čustvena prizadetost ● zastar. žehteti po maščevanju hlepeti žehtèč -éča -e: žehteča peč; žehteča vročina ♪