Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pari (26-50)



  1.      izpárica  -e ž () star. izhlapina, izparina: neprijetne, nezdrave izparice / izparica trepeta nad senožetmi
  2.      izparílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na izparevanje ali izparivanje: izparilna površina ♦ fiz. izparilna toplota toplota, ki je potrebna, da se 1 kg do vrelišča segrete tekočine spremeni v paro
  3.      izparílnik  -a m () teh. naprava, v kateri se (z vretjem) iz kapljevine izloča para: zgostiti mleko v izparilniku / na izparilniku v hladilniku se nabira led
  4.      izparína  -e ž (í) nav. mn. kar izpari: zrak je nasičen z izparinami; alkoholne izparine; kuhinjske izparine // kar se izloča iz telesa skozi kožo, z dihanjem: človeške izparine; izparine bolnikov; vonj po telesnih izparinah
  5.      izpáriti  -im dov.) očistiti, razkužiti s paro: izpariti obleko; izpariti sod izpárjen -a -o: izparjen sod
  6.      izpáriti  -im in izparíti -ím dov., izpáril (á ; í) povzročiti, da se kaj spremeni iz tekočega stanja v plinasto: izpariti vodo; izpariti mokroto iz obleke / izpariti slano raztopino // teh. odstraniti iz česa določeno količino tekočine, tako da ta ob segrevanju prehaja v plinasto stanje; evaporirati: izpariti mleko; izpariti mošt izpárjen -a -o in izparjèn -êna -o: izparjena tekočina
  7.      izparívanje  -a s (í) glagolnik od izparivati: izparivanje mleka / izparivanje vinske posode
  8.      izparívati  -am nedov. (í) 1. teh. odstranjevati iz česa določeno količino tekočine, tako da ta ob segrevanju prehaja v plinasto stanje; evaporirati: izparivati mleko 2. agr. čistiti, razkuževati s paro: izparivati vinsko posodo
  9.      izpreparírati  -am dov. () biol. s prepariranjem dobiti iz česa: izpreparirati žilo iz živali
  10.      kipáriti  -im nedov.) nav. ekspr. delati, izdelovati kipe: že dolgo slika, riše in kipari / žarg., um. kipari v glini, kamnu in lesu dela, izdeluje kipe iz gline, kamna, lesa / kipariti dekorativne plastike; pren. Če Prijatelj slika, Kidrič mozaično kipari (B. Kreft)
  11.      krparíja  -e ž () nav. slabš. krpanje: spet se je lotila krparije / to delo je navadna krparija
  12.      krpáriti  -im nedov.) slabš. krpati: šivala je in krparila / kar naprej krpari na strehi
  13.      liparít  -a m () petr. svetlo siva ali svetlo rdeča predornina
  14.      lumparíja  -e ž () slabš. ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje: vse lumparije so prišle na dan; kakšno lumparijo je spet napravil; o tvojih lumparijah se bomo pogovorili kasneje / šalj. fantovske lumparije // redko malopridnost, pokvarjenost: v njem je dosti lumparije / to je storil iz lumparije
  15.      napáriti  -im in naparíti -ím dov., napáril (á ; í) fiz. prevleči s tanko plastjo snovi, ki se izloča iz plinske faze: napariti kovinsko plast na steklo; napariti v vakuumu napárjen -a -o in naparjèn -êna -o: naparjeno kovinsko ogledalo
  16.      naskopáriti  -im dov.) ekspr. s skoparjenjem priti do določene količine česa, zlasti denarja: naskopariti veliko denarja, celo premoženje; v teh letih je precej naskoparil
  17.      naslepáriti  -im dov.) redko oslepariti: nasleparil je starca / nasleparil je veliko denarja s sleparjenjem pridobil
  18.      oparína  -e ž (í) med. poškodba kože, tkiva zaradi vroče tekočine, pare: dobiti oparine / oparina na roki
  19.      opáriti  -im dov.) 1. poškodovati kožo, tkivo z vročo tekočino, paro: opariti otroka pri kopanju; opariti se po roki; opariti se z juho, kropom, oljem 2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je oparila cvetje, listje ● star. opariti kruh popariti opárjen -a -o: oparjena roka; od slane oparjene šipkove jagode
  20.      oslepáriti  -im dov.) ekspr. ogoljufati, prevarati: pazi, da te ne bo osleparil / oslepariti koga za dobiček, pri kupčiji / ta fant jo bo osleparil, kakor je že marsikatero dekle
  21.      popáriti  -im dov.) 1. politi z vrelo tekočino: popariti kruh, moko, zelenjavo; popariti krmo s kropom; posodo je razkužil tako, da jo je poparil; pri kuhanju se je poparila 2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je poparila ajdo, cvetje, listje 3. ekspr. potreti, pobiti: te besede so ga zelo poparile; njeno vedenje me je nekoliko poparilo; to človeka popari popárjen -a -o: jesti poparjene mlince; gostje so bili precej poparjeni; zelo poparjen je odšel; od slane poparjeno listje; prisl.: poparjeno reči
  22.      preparíranje  -a s () glagolnik od preparirati: prepariranje hroščev, žab; od očeta se je naučil prepariranja gozdnih živali / prepariranje hmelja / ni bil pristaš prepariranja ljudi za določene naloge / prepariranje latinskih besedil mu je jemalo dosti časa
  23.      preparírati  -am nedov. in dov. () 1. pripravljati žival, rastlino ali njene dele za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: v naravoslovnem krožku so se učili preparirati metulje, žuželke in druge živali; sam je prepariral nekaj travniških rastlin za v šolo; znati preparirati ptiče 2. z določenim postopkom pripravljati, obdelovati kaj za uporabo: preparirati hmelj, tobak; pred uporabo kože preparirajo; preparirati papir 3. dov., ekspr. nagovoriti, pridobiti koga za kako dejavnost: končno so ga le preparirali, da je šel z njimi; ni ga lahko preparirati, da bi kaj naredil doma / s svojim poročanjem so javnost tako preparirali, da zaradi dogodkov ni bilo nobenih nemirov ◊ arheol. preparirati izkopanine s kemičnimi ali mehanskimi pripomočki dati izkopaninam prvotno obliko in jih obvarovati pred propadanjem; med. v laboratoriju preparirati srce, pljuča; šol. preparirati lekcijo ugotoviti in izpisati iz lekcije neznane besede, slovnične oblike zaradi (lažjega) prevajanja preparírati se knjiž., redko pripravljati se, učiti se: vsak dan se preparira za predavanje; dobro se je preparirala za vlogo, ki jo je morala odigrati preparíran -a -o: preparirani hrošči, metulji; ima zalogo posebej prepariranega tobaka; les je bil prepariran proti gnilobi ♦ muz. preparirani klavir klavir, ki se mu med strune vstavljajo razni predmeti, da nastanejo novi zvočni efekti
  24.      prepáriti  -im dov.) očistiti, razkužiti s paro: prepariti odejo, posodo; perilo so preparili v kotlih
  25.      prepáriti  -im in preparíti -ím dov., prepáril (á ; í) z izpostavitvijo delovanju pare narediti kaj gladko, nezmečkano: prepariti in sešiti spletene dele jopice

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA