Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pari (20-44)



  1.      al pári  prisl. () fin. enako imenski vrednosti, enako za enako: menjati al pari; neskl. pril.: tečaj al pari enak začetnemu oziroma uradnemu
  2.      brzoparílen  -lna -o prid. () ki je za hitro kuhanje ali parjenje: brzoparilni lonec
  3.      brzoparílnik  -a m () velik lonec ali kotel za hitro kuhanje ali parjenje: kuhati v brzoparilniku; stolitrski brzoparilnik
  4.      cipáriti se  -im se nedov.) vulg. vlačugati se, vlačiti se: s kom se cipari zdaj?
  5.      disparitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. neusklajenost, nesorazmerje: dispariteta cen posameznih proizvodov; dispariteta v produkciji / socialna dispariteta razlike v socialnem položaju
  6.      hipárion  -a m (ā) pal. izumrli konj iz konca terciarja
  7.      izpárica  -e ž () star. izhlapina, izparina: neprijetne, nezdrave izparice / izparica trepeta nad senožetmi
  8.      izparílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na izparevanje ali izparivanje: izparilna površina ♦ fiz. izparilna toplota toplota, ki je potrebna, da se 1 kg do vrelišča segrete tekočine spremeni v paro
  9.      izparílnik  -a m () teh. naprava, v kateri se (z vretjem) iz kapljevine izloča para: zgostiti mleko v izparilniku / na izparilniku v hladilniku se nabira led
  10.      izparína  -e ž (í) nav. mn. kar izpari: zrak je nasičen z izparinami; alkoholne izparine; kuhinjske izparine // kar se izloča iz telesa skozi kožo, z dihanjem: človeške izparine; izparine bolnikov; vonj po telesnih izparinah
  11.      izpáriti  -im dov.) očistiti, razkužiti s paro: izpariti obleko; izpariti sod izpárjen -a -o: izparjen sod
  12.      izpáriti  -im in izparíti -ím dov., izpáril (á ; í) povzročiti, da se kaj spremeni iz tekočega stanja v plinasto: izpariti vodo; izpariti mokroto iz obleke / izpariti slano raztopino // teh. odstraniti iz česa določeno količino tekočine, tako da ta ob segrevanju prehaja v plinasto stanje; evaporirati: izpariti mleko; izpariti mošt izpárjen -a -o in izparjèn -êna -o: izparjena tekočina
  13.      izparívanje  -a s (í) glagolnik od izparivati: izparivanje mleka / izparivanje vinske posode
  14.      izparívati  -am nedov. (í) 1. teh. odstranjevati iz česa določeno količino tekočine, tako da ta ob segrevanju prehaja v plinasto stanje; evaporirati: izparivati mleko 2. agr. čistiti, razkuževati s paro: izparivati vinsko posodo
  15.      izpreparírati  -am dov. () biol. s prepariranjem dobiti iz česa: izpreparirati žilo iz živali
  16.      kipáriti  -im nedov.) nav. ekspr. delati, izdelovati kipe: že dolgo slika, riše in kipari / žarg., um. kipari v glini, kamnu in lesu dela, izdeluje kipe iz gline, kamna, lesa / kipariti dekorativne plastike; pren. Če Prijatelj slika, Kidrič mozaično kipari (B. Kreft)
  17.      krparíja  -e ž () nav. slabš. krpanje: spet se je lotila krparije / to delo je navadna krparija
  18.      krpáriti  -im nedov.) slabš. krpati: šivala je in krparila / kar naprej krpari na strehi
  19.      liparít  -a m () petr. svetlo siva ali svetlo rdeča predornina
  20.      lumparíja  -e ž () slabš. ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje: vse lumparije so prišle na dan; kakšno lumparijo je spet napravil; o tvojih lumparijah se bomo pogovorili kasneje / šalj. fantovske lumparije // redko malopridnost, pokvarjenost: v njem je dosti lumparije / to je storil iz lumparije
  21.      napáriti  -im in naparíti -ím dov., napáril (á ; í) fiz. prevleči s tanko plastjo snovi, ki se izloča iz plinske faze: napariti kovinsko plast na steklo; napariti v vakuumu napárjen -a -o in naparjèn -êna -o: naparjeno kovinsko ogledalo
  22.      naskopáriti  -im dov.) ekspr. s skoparjenjem priti do določene količine česa, zlasti denarja: naskopariti veliko denarja, celo premoženje; v teh letih je precej naskoparil
  23.      naslepáriti  -im dov.) redko oslepariti: nasleparil je starca / nasleparil je veliko denarja s sleparjenjem pridobil
  24.      oparína  -e ž (í) med. poškodba kože, tkiva zaradi vroče tekočine, pare: dobiti oparine / oparina na roki
  25.      opáriti  -im dov.) 1. poškodovati kožo, tkivo z vročo tekočino, paro: opariti otroka pri kopanju; opariti se po roki; opariti se z juho, kropom, oljem 2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je oparila cvetje, listje ● star. opariti kruh popariti opárjen -a -o: oparjena roka; od slane oparjene šipkove jagode

   1 20 45 70 95 120 145 170 195 220  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA