Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

panteist (2)

1.      panteíst  -a m (ȋ) pristaš panteizma: bil je panteist; deisti in panteisti ♪
2.      panteístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na panteiste ali panteizem: panteistični svetovni nazor / panteistična hvalnica mesecu ♪