Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
pali (26-50)
- izpalíti in izpáliti -im, in izpáliti -im dov. (ȋ á; á) star. izžgati, izsušiti: sonce je izpalilo travo ♪
- izsipalíšče -a s (í) kraj, prostor, kamor se kaj izsipa: rudniško izsipališče; izsipališče premoga, žlindre ♪
- kopalíšče -a s (í) urejen in opremljen prostor za kopanje, plavanje: kopališče ima plavalni bazen in bazen za otroke / kopališče ob morju / termalno kopališče v toplicah, zdraviliščih s termalno vodo; zimsko kopališče // v zvezi javno kopališče stavba s prostori za umivanje, kopanje: kopat se hodi v javno kopališče ♪
- kopalíščen -čna -o prid. (ȋ) kopališki: biti kopališčni gost / kopališčna terasa ♦ tur. kopališčni mojster uslužbenec, ki skrbi za red in varnost gostov v kopališču ♪
- kopalíščnica -e ž (ȋ) ženska oblika od kopališčnik: bilo je polno kopališčnikov in kopališčnic ♪
- kopalíščnik -a m (ȋ) redko kopališki gost: lani je bilo malo kopališčnikov ♪
- kopalíški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kopališče: kopališka ureditev / kopališki gostje; kopališki zdravnik / kopališka uprava / to je kopališki kraj ♪
- lapálija -e ž (á) zastar. malenkost, nepomembnost: to je lapalija; ne vznemirjaj se zaradi takih lapalij ♪
- municipalizácija -e ž (á) jur., v nekaterih državah prenos določenih splošno koristnih dejavnosti, služb ali podjetij v pristojnost mestne uprave: municipalizacija prevozov v mestih / nacionalizacija in municipalizacija zemlje ♪
- opalíti in opáliti -im, in opáliti -im dov. (ȋ á; á) star. 1. ožgati, osmoditi: ogenj je opalil drva; opalil se boš, če boš stal tako blizu ognja; ob svetilki si je opalil lase / sonce ga je opalilo / premočno škropivo lahko opali liste / slana je opalila vinograde 2. udariti: molči, če ne te opalim; opalil ga je z jermenom po hrbtu / kot kletvica bes te opali opáljen -a -o: opaljen obraz; opaljen od sonca; od slane opaljena ajda ♪
- opalizírati -am nedov. (ȋ) fiz. spreminjati barvne odtenke kot opal: raztopina modrikasto opalizira ♪
- papalína -e ž (ȋ) zool. majhna, ob bokih zelo stisnjena riba, ki živi zlasti v severnih morjih; sprat: loviti papaline ♪
- pokopalíšče -a s (í) 1. navadno ograjen prostor za pokopavanje mrličev: razširiti, urediti pokopališče; pogrebni sprevod je zavil na pokopališče; opuščeno, vaško pokopališče / partizansko, vojaško pokopališče / v osmrtnicah pogreb bo ob 16. uri na domače pokopališče ∙ ekspr. kmalu se bo preselil na pokopališče bo umrl; vznes. na tem pokopališču počiva znani pesnik je pokopan; vznes. že dva meseca počiva na pokopališču je mrtev, pokopan ♦ urb. parkovno pokopališče na katerem so med seboj zelo oddaljeni grobovi svobodno razvrščeni // v nekaterih deželah prostor za pokopavanje mrtvih bitij sploh: pasje pokopališče 2. ekspr., s
prilastkom prostor za odlaganje starih, neuporabnih vozil: ladijsko pokopališče; pokopališče avtomobilov ♪
- pokopalíščen -čna -o prid. (ȋ) pokopališki: pokopališčni zid ♪
- pokopalíški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pokopališče: pokopališki zid / pokopališka uprava / po pokopališkem redu prvega januarja ni pogrebov ∙ ekspr. v mestu je zavladala pokopališka tišina popolna ♦ rel. pokopališka kapela ♪
- popalíti in popáliti -im, in popáliti -im dov. (ȋ á; á) 1. star. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin; ožgati, osmoditi: slana, suša je popalila listje 2. zastar. požgati: sovražniki so mesto popalili ∙ star. vsak dan popali dvajset cigar pokadi popáljen -a -o: popaljeno cvetje ♪
- pripálica -e ž (ȃ) knjiž., redko pripeka, vročina: popoldanska pripalica ♪
- pripalíti in pripáliti -im, in pripáliti -im dov. (ȋ á; á) 1. star. prismoditi: pripaliti žgance; jed med kuhanjem mešamo, da se ne pripali 2. zastar. prižgati: pripaliti svečo / pripaliti (si) cigareto 3. zastar. udariti: pripalil ga je z gorjačo pripáljen -a -o 1. deležnik od pripaliti: pripaljen fižol 2. zastar. neumen, omejen: fant je malo pripaljen / kaj si pripaljen ♪
- propálica -e ž (ȃ) slabš. moralno propadel človek, izprijenec: on je pustolovec in propalica / njegovo ženo so imeli za pijanko in propalico / moralna propalica ♪
- púrpalica -e ž (ȗ) nar. mak: purpalice med pšenico; rdeč kot purpalica ♪
- razpalíti in razpáliti -im, in razpáliti -im dov. (ȋ á; á) star. 1. raznetiti: razpalil je ogenj, da se je prikazal visok plamen 2. razvneti, podžgati: skušal je razpaliti njihovo ljubezen do domovine / to je razpalilo njegovo domišljijo // zelo razburiti, razjeziti: ta krivica ga je razpalila; ko je to slišal, se je razpalil 3. spodbuditi, navdušiti: razpaliti ljudi k uporu razpáljen -a -o 1. deležnik od razpaliti: kaj si tako razpaljen; razpaljena domišljija 2. razbeljen, močno razgret: hladiti si razpaljeni obraz z vodo; od sonca razpaljena zemlja; razpaljeno ozračje ♪
- spalíti in spáliti -im, in spáliti -im dov. (ȋ á; á) star. sežgati: spaliti pisma / ob ognju si je spalil roke ožgal spáljen -a -o: od sonca spaljen obraz ♪
- špalír -ja m (ȋ) 1. ločeni, nasproti si stoječi vrsti, podolgovati skupini ljudi, postavljeni za slovesen sprejem pomembnega človeka, visoke osebnosti: ob cesti je bil gost špalir; špalir otrok / državnik je stopal skozi špalir / narediti komu špalir / postaviti se v špalir; ostati v špalirju // ekspr., z rodilnikom v taki vrsti, skupini postavljene stvari, predmeti: na vrtu je bil špalir murv, vrtnic 2. agr. ogrodje iz drogov, letev, žice, prosto stoječe ali pritrjeno na steno, namenjeno vzgoji nizkega (sadnega) drevja, trte: narediti špalir za marelico; trta se vzpenja po špalirju; špalir iz žice // s prilastkom (sadno) drevje, trta ob takem
ogrodju: breskov špalir; ob zidu je stal marelični špalir / naravni špalir brez strogo vzgojene oblike; obstenski špalir ♪
- špalíren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na špalir 2: špalirni in plantažni nasadi; špalirne hruške, marelice; špalirno drevje / špalirna vzgoja dreves ♪
- špalírka -e ž (ȋ) žarg., agr., rabi se samostojno ali kot prilastek špalirno drevo: špalirka ob zidu še ni obrezana / hruške špalirke; jablana špalirka ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226