Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

paladin (1)


  1.      paladín  -a m (ȋ) 1. v srednjem veku vitez na dvoru, zlasti Karla Velikega: kralj in njegovi paladini 2. knjiž. privrženec, somišljenik: bil je vnet paladin nasprotne stranke ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA