Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pacemaker (1)

1.      pacemaker  -ja [péjsméjker] m (ẹ̑-ẹ̑) med. priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca, srčni spodbujevalnik ♪