Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pacan (2)

1.      popacáti  -ám dov. (á ȃ) narediti, da so na čem packe: učenec je popacal zvezek // ekspr. narediti kaj umazano; umazati: popacati krilo; otrok se je popacal; popacati si obleko z jedjo popacán -a -o: popacan prt; biti ves popacan ♪
2.      zapacáti  -ám dov. (á ȃ) narediti, da so na čem packe: zapacati zvezek; s črnilom zapacati spričevalo // ekspr. narediti kaj umazano; zamazati: zapacati obleko; otrok se je zapacal ● slabš. zapacati bolnika z neustreznim zdravljenjem mu povzročiti slabe posledice zapacán -a -o: biti zapacan; zapacana obleka ♪