Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
pač (111-135) 
- akumulátor -ja m (ȃ) 1. elektr. priprava za shranjevanje električne energije: polniti, prazniti akumulator; avtomobilski akumulator; alkalni, svinčev akumulator; kapaciteta akumulatorja 2. teh. priprava za zbiranje in shranjevanje energije sploh, zbiralnik: parni, toplotni akumulator ♪
- aljáški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Aljasko: aljaško rudno bogastvo ♦ vrtn. aljaška pacipresa ♪
- amatêrka -e ž (ȇ) ženska oblika od amater: preden je prišla h gledališču, je nastopala kot amaterka / v tej stvari si pač še amaterka ♪
- ámi -ja m (ȃ) v nemškem okolju Američan, zlasti pripadnik ameriških okupacijskih sil v Nemčiji: rade so hodile z amiji, ker so imeli dosti denarja ♪
- amí -ja m (ȋ) tip francoskega osebnega avtomobila znamke Citroën: kupil si je čisto novega amija; povečali so proizvodnjo spačkov in amijev ♪
- ántiimperialíst -a m (ȃ-ȋ) kdor je proti imperializmu: dosleden pacifist in antiimperialist ♪
- apáški 1 -a -o prid. (ā) nanašajoč se na Apače: naučil se je treh indijanskih jezikov, med njimi apaškega / prsten apaški obraz ♪
- atól -a m (ọ̑) koralni otok obročaste oblike z laguno v sredi: atoli Pacifika ♪
- barába -e ž (ȃ) slabš. ničvreden človek, malopridnež: to je čisto navadna baraba; ta baraba mi še do danes ni vrnil dolga; ali še vedno hodi s tisto barabo? // redko postopač, potepuh: barabe se nobene reči bolj ne bojijo kakor dela ♪
- bárijev -a -o prid. (á) nanašajoč se na barij: barijev hidroksid; barijev sulfat; barijeve spojine ♦ med. barijeva kaša raztopina barijevega sulfata, ki se da pacientu pri rentgenskem presvetljevanju, slikanju prebavne cevi ♪
- bàš prisl. (ȁ) star. poudarja trditev; prav, ravno: baš to mi ugaja; baš za naše kraje so se bili vroči boji; baš narobe je res; v dežju ni baš prijetno na pot / plačeval je, kakor se mu je baš zljubilo pač / baš je šel mimo pravkar, ravnokar ♪
- begúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na begunce: begunsko taborišče / begunska vlada vlada, ki zaradi okupacije ali izgube oblasti v državi deluje v tujini ♪
- bélgijski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Belgijce ali Belgijo: stavka belgijskih delavcev / pištola belgijskega tipa / zaprt je bil v belgijski kasarni v vojašnici v Ljubljani, v kateri so bili med okupacijo zapori ♦ vet. belgijski konj konj belgijske pasme; belgijska pasma pasma težkega voznega konja rjave ali kostanjeve barve ♪
- besedílo -a s (í) 1. z določenimi besedami izražene misli: popravljati, spreminjati besedilo; sestaviti dokončno besedilo predloga; napačno razlagati zakonsko besedilo / vezno besedilo pri recitacijskem večeru // napisano delo: komentirati, študirati stara besedila; dramsko besedilo 2. iz besed sestoječi del v knjigi, publikaciji: v knjigi je več slik kot besedila; nečitljivo besedilo; delo obsega čez šeststo strani besedila // besedni del v glasbenem delu: melodijo si je zapomnil, besedilo pa je pozabil / pesem je uglasbil na besedilo Simona Gregorčiča ♪
- bít -i ž (ȋ) knjiž. 1. bistvo, vsebina, narava: prodreti v ustvarjalno bit; pačiti, spremeniti pravo bit; tako dejanje ne bi ustrezalo njegovi biti 2. eksistenca, obstoj, obstajanje: Kant je pripisoval prostoru samostojno bit; razmišljal je o svoji biti in nebiti ◊ filoz. bit kar opredeljuje kaj, da je; soc. družbena bit ♪
- brámbovec -vca m (á) nekdaj vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnosti: zbrati brambovce; deželni brambovci; oddelek brambovcev ♦ zgod. pripadnik prostovoljnih avstrijskih vojaških enot za časa francoske okupacije // star. branilec, branitelj: brambovci trdnjave so odbili napad / biti brambovec pravice ♪
- brezbrížen -žna -o prid., brezbrížnejši (ȋ) 1. ki je brez zanimanja, ravnodušen: postal je otopel in brezbrižen; delal se je brezbrižnega; brezbrižen do vsega dogajanja; brezbrižen za okolico / vedno je kazal brezbrižen obraz 2. redko brezskrben: brezbrižen postopač brezbrížno prisl.: brezbrižno in hladno gleda umetnino; brezbrižno pohajkovati ♪
- breziménski -a -o prid. (ẹ̑) redko ki nima (slavnega) imena; brezímen: utonil je v brezimenski množici / brezimenske žrtve turških napadov žrtve, katerih imena niso znana ♦ jur. brezimenska pogodba pogodba, ki ni v zakonu posebej imenovana, pač pa ji je dala praksa naziv ♪
- brezoblíčnost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost brezobličnega: brezobličnost gmote / spačen do brezobličnosti; pred očmi se mu megli, vse prehaja v brezobličnost / brezobličnost novih pojmov ga draži / brezobličnost množice ♪
- capín -a m (ȋ) ekspr. malopriden, malovreden človek: ta fant je pa res capin; ogoljufal me je ta capin / kot psovka ti capin nesramni // postopač, potepuh, berač: ušiv capin; tak je kot kak capin / preobleci se, da ne boš tak capin ♪
- cicifúj medm. (ȗ) posnema petje sinice: cicifuj, cicifuj, poje z drevesa; sam.: danes se nisem umil še, fej, fuj, danes sem res Cicifuj! (O. Župančič) umazanček, pacek ♪
- cistêrna -e ž (ȇ) 1. velika valjasta posoda za shranjevanje tekočin: cisterna pušča; prevažati v cisternah; vlak s cisternami bencina; cisterna za vino, mleko // vozilo z vgrajeno tako posodo: cisterna vozi vodo od hiše do hiše; avtomobilska, železniška cisterna; ladja cisterna; tovornjak cisterna 2. velik vodni zbiralnik, vodnjak: cisterna s kapnico; cisterna s kapaciteto sto tisoč litrov ♪
- cmokáti -ám nedov. (á ȃ) 1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: jej lepo in ne cmokaj! cmokati od, iz poželjivosti; glasno cmokati 2. dajati cmokanju podobne glasove: blato mu cmoka pod nogami; gumijasti podplati cmokajo po mokrem tlaku; brezoseb. v čevljih mu je kar cmokalo / kopači cmokajo po strugi 3. preh., pog., šalj. glasno poljubljati: cmokal me je po licu cmokáje: cmokaje prežvekovati cmokajóč -a -e: cmokajoč z ustnicami in z jezikom; cmokajoč poljub ♪
- cóna -e ž (ọ̑) zaključeno ozemlje zlasti glede na kako dejavnost, namembnost; predel, področje: načrt o brezatomski coni; obmejna cona; razdeliti zasedeno ozemlje na okupacijske cone / eksploatacijska cona rudnika; operativna cona področje vojaških operacij / po drugi svetovni vojni cona A Svobodnega tržaškega ozemlja; pren. to vprašanje zajema vse kulturne cone: umetnost, filozofijo, znanost ♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave ♪
- čakálnica -e ž (ȃ) soba za čakanje: polna čakalnica pacientov; kolodvorska čakalnica; čakalnica drugega razreda; čakalnica za matere z otroki ♪
1 11 36 61 86 111 136 161 186 211