Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ozdravljenec (1)

1.      ozdrávljenec  -nca m (ȃ) kdor je ozdravljen: hvaležni ozdravljenci so mu še večkrat pisali / iz bolnice so ga odpustili kot delnega ozdravljenca ♪