Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ovc (90-114)



  1.      biologízem  -zma m () biol. prenašanje bioloških zakonitosti in metod na druga področja: pretiran biologizem sili k podcenjevanju vloge dela pri nastanku človeka; biologizem so vnesli v psihologijo naravoslovci
  2.      bleiweisovec  -vca [blájvajs-] m () pristaš Bleiweisovih kulturnih in političnih nazorov: mladoslovenska generacija se je spopadla z bleiweisovci
  3.      bléjanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od blejati: blejanje ovc, telet
  4.      bléjati  -am nedov. (ẹ̄) oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom: koze, ovce, telički blejajo; žalostno blejati
  5.      bleketánje  -a s () glagolnik od bleketati: bleketanje ovc, telet
  6.      bleketáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom: ovce bleketajo; žalostno bleketati
  7.      bôbek  -bka m (ō) 1. manjšalnica od bob 1—2: v stroku je bilo nekaj drobnih bobkov ∙ ekspr. dober je domèk, čeprav ga je za en sam bobèk dom je človeku drag, koristen, če je še tako majhen, skromen 2. nav. mn. okrogel, trd iztrebek: kozji, ovčji bobki
  8.      bóbnar  -ja m (ọ̑) kdor udarja, igra (na) boben: bobnarji bobnajo; bobnar v železničarski godbi / pred četo brambovcev je korakal bobnar / mestni bobnar je razglašal ukaze
  9.      bôbovec  -vca m (ó) 1. trajno zimsko jabolko z zamolklo rdečimi progami: koš dišečih bobovcev / v sadovnjaku ima skoro same bobovce 2. petr. rjavi železovec, ki nastaja v obliki oblih zrn v glini: nahajališča bobovca ◊ bot. vodna rastlina z elipsastimi listi in modrimi cveti, Veronica beccabunga
  10.      bóbrovec  in bôbrovec -vca m (ọ́; ó) gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka: z bobrovci krita streha
  11.      bogoslóvec  -vca m (ọ̑) slušatelj bogoslovja: mladi bogoslovci // strokovnjak za bogoslovje
  12.      bogoslóvski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bogoslovce: bogoslovski pevski zbor // zastar. bogosloven: bogoslovski nauk
  13.      bón  -a m (ọ̑) dokument, ki daje imetniku pravico, da dobi denar ali blago: unovčiti bon; kupiti blago na bone; del izkupička je dobil v bonih; boni in živilske nakaznice; bencinski boni; bon za kosilo v obratni menzi; boni za nakup industrijskih izdelkov; bon v vrednosti tisoč dinarjev ♦ fin. blagajniški bon začasno potrdilo o prejemu denarja
  14.      boróvec  -vca m (ọ̄) nar. bor1: po hribu so rasli mladi borovci; šumeči, temni borovci / ob vznožju hriba se razprostira borovec borov gozd
  15.      brámba  -e ž () 1. star. obramba: vdati se brez brambe; bramba proti sovražniku / bramba domovine // varstvo, zaščita: star sem in brez brambe; vzeti koga v brambo / bramba pravic / načelnik požarne brambe gasilskega društva 2. nekdaj vojska, sestavljena iz brambovcev: stopiti v brambo; deželna bramba
  16.      brámbovec  -vca m (á) nekdaj vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnosti: zbrati brambovce; deželni brambovci; oddelek brambovcev ♦ zgod. pripadnik prostovoljnih avstrijskih vojaških enot za časa francoske okupacije // star. branilec, branitelj: brambovci trdnjave so odbili napad / biti brambovec pravice
  17.      brámbovski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na brambovce: brambovska vojska / brambovska pesem
  18.      brámbovstvo  -a s (á) nekdaj kar se nanaša na brambovce
  19.      brátovščina  -e ž (á) 1. ekspr. druščina, družba: zašel je v čudno bratovščino; pivska, vesela bratovščina / zelena bratovščina lovci 2. cerkveno društvo z nabožnimi ali dobrodelnimi nalogami: vpisati se v bratovščino; v procesiji so šli člani cerkvenih bratovščin / bratovščina sv. Krištofa ● piti bratovščino s kom začeti se tikati, navadno po ustaljenem obredu
  20.      bráv  -í ž () star. ovce: pasti brav
  21.      bravína  -e ž (í) ovčje meso: jesti bravino; pečena bravina; kos bravine
  22.      brávka  -e ž (á) nar. ovca: pasti bravke
  23.      bréstovec  -vca m (ẹ́) star. brest: senčnati, visoki brestovci
  24.      brézovec  -vca m (ẹ́) nar. bič, spleten iz brezovih šib: tepsti z brezovcem; dolg in debel brezovec
  25.      brezpártijski  -a -o prid. (á) ki je brez partijskega vodstva: brezpartijska demokracija // ki ni član partije: brezpartijska množica frontovcev

   1 15 40 65 90 115 140 165 190 215  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA