Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ovc (76-100)
- barbarizírati -am nedov. in dov. (ȋ) uvajati barbarske razmere: barbarizirati rimski imperij / antična umetnost se je barbarizirala barbarizíran -a -o: num. barbariziran novec nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca ♪
- basnoslóvec -vca m (ọ̑) redko kdor proučuje basni: nova dognanja basnoslovcev // knjiž. basnopisec: basnoslovec Krilov ♪
- bê medm. (ȇ) posnema glas ovc: ovca dela be, bee ♪
- bečáti -ím nedov., béči in bêči; béčal in bêčal (á í) 1. lov. odsekano se oglašati, rukati: jelen, srnjak beči 2. star. beketati: ovce bečijo ♪
- békati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) beketati: ovca beka ♪
- beketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) oglašati se z glasom be: jagnje otožno beketa; lačne ovce beketajo v staji ♪
- beketàv -áva -o prid. (ȁ á) ki beketa: beketave ovce ♪
- belorún -a -o prid. (ȗ ū) knjiž. ki ima belo runo, dlako: beloruna ovca ♪
- bétel -a m (ẹ̑) 1. tropska grmičasta ovijalka iz družine poprovcev: list betela 2. v liste te ovijalke zavita mešanica za žvečenje: žvečiti betel; od betela rdeča slina; neskl. pril.: betel palma areka ♪
- bezgóvec tudi bèzgovec -vca [bǝz] m (ọ̄; ǝ̀) bezgov grm, bezeg: zleknil se je v senco bezgovca // sok, žganje ali vino iz bezgovih jagod: piti bezgovec ♪
- bíc -a m (ȋ) navadno pri klicanju ovca, bacek: na, bic, jej! ♪
- bíca 2 -e ž (ȋ) nar. severozahodno ovca: zapazil je ujedo, ki je napadla bico ♪
- bícek -cka m (ȋ) nar. severozahodno mlad ovčji samec; bacek: bicek je že začel butati ♪
- bícka -e ž (ȋ) nar. ovca: Za bickami se je pognala tudi belo oblečena deklica z žemljo v rokah (Prežihov) ♪
- biologízem -zma m (ȋ) biol. prenašanje bioloških zakonitosti in metod na druga področja: pretiran biologizem sili k podcenjevanju vloge dela pri nastanku človeka; biologizem so vnesli v psihologijo naravoslovci ♪
- bleiweisovec -vca [blájvajs-] m (ȃ) pristaš Bleiweisovih kulturnih in političnih nazorov: mladoslovenska generacija se je spopadla z bleiweisovci ♪
- bléjanje -a s (ẹ̄) glagolnik od blejati: blejanje ovc, telet ♪
- bléjati -am nedov. (ẹ̄) oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom: koze, ovce, telički blejajo; žalostno blejati ♪
- bleketánje -a s (ȃ) glagolnik od bleketati: bleketanje ovc, telet ♪
- bleketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom: ovce bleketajo; žalostno bleketati ♪
- bôbek -bka m (ō) 1. manjšalnica od bob 1—2: v stroku je bilo nekaj drobnih bobkov ∙ ekspr. dober je domèk, čeprav ga je za en sam bobèk dom je človeku drag, koristen, če je še tako majhen, skromen 2. nav. mn. okrogel, trd iztrebek: kozji, ovčji bobki ♪
- bóbnar -ja m (ọ̑) kdor udarja, igra (na) boben: bobnarji bobnajo; bobnar v železničarski godbi / pred četo brambovcev je korakal bobnar / mestni bobnar je razglašal ukaze ♪
- bôbovec -vca m (ó) 1. trajno zimsko jabolko z zamolklo rdečimi progami: koš dišečih bobovcev / v sadovnjaku ima skoro same bobovce 2. petr. rjavi železovec, ki nastaja v obliki oblih zrn v glini: nahajališča bobovca ◊ bot. vodna rastlina z elipsastimi listi in modrimi cveti, Veronica beccabunga ♪
- bóbrovec in bôbrovec -vca m (ọ́; ó) gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka: z bobrovci krita streha ♪
- bogoslóvec -vca m (ọ̑) slušatelj bogoslovja: mladi bogoslovci // strokovnjak za bogoslovje ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226