Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ovalen (76-100)
- pripovedoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pripovedovanje: pripovedovalni dar; pripovedovalna spretnost / pripovedovalni čas ♪
- prirezoválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za prirezovanje: prirezovalni nož; prirezovalna deska ♪
- prisluškoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prisluškovanje: prisluškovalna strast, vnema / namestiti prisluškovalni aparat na telefonsko linijo; odstraniti, vgraditi prisluškovalne naprave / na otoku so postavili prisluškovalno postajo ♪
- pritegoválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se priteguje: pritegovalni kavlji ♪
- privezoválen -lna -o prid. (ȃ) ki je za privezovanje: privezovalna veriga, vrv / privezati čoln ob privezovalni kol ♪
- raziskoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na raziskovanje: raziskovalna metoda, tehnika; na pot ga je gnala velika raziskovalna vnema / raziskovalni predmet; raziskovalni pripomočki; raziskovalni satelit; raziskovalna ladja; jamarska raziskovalna odprava / raziskovalni center, inštitut / raziskovalna naloga; raziskovalno delo / raziskovalni sodelavec; raziskovalna skupnost skupnost, v kateri izvajalci in uporabniki načrtujejo in usklajujejo razvoj posameznih znanstvenih disciplin in razvoj raziskovalne dejavnosti nasploh ♪
- razkazoválen -lna -o prid. (ȃ) ki s kazanjem svoje spretnosti, dovršenosti vzbuja pozornost, občudovanje: razkazovalno vedenje otrok ♪
- razkrinkoválen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. s katerim se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: razkrinkovalne listine ♪
- razlikoválen -lna -o prid. (ȃ) 1. s katerim se označuje, da je kaj različno, drugačno od drugega: razlikovalne črtice / razlikovalna znamenja // po katerem je kaj različno, drugačno od drugega: razlikovalne lastnosti rastlin / spoznati kaj po razlikovalnih znakih 2. lingv. ki izraža različnost, drugačnost: pomensko razlikovalna vloga jezikovnega sredstva ● knjiž. razlikovalna politika diskriminacijska politika; razlikovalna sposobnost sposobnost za ugotavljanje razlik ♪
- raznarodoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na raznarodovanje: raznarodovalna politika / raznarodovalna organizacija ♪
- raztegoválen -lna -o prid. (ȃ) usnj., v zvezi raztegovalni stroj stroj za raztegovanje usnja ♪
- razvezoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razvezovanje: razvezovalni postopek ♦ lingv. razvezovalna razlaga razlaga besede z besedami, ki jo sestavljajo ♪
- redoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na redovanje: redovalni kriteriji / redovalna konferenca konferenca učiteljskega zbora ob koncu vsakega četrtletja o učnih uspehih in vedenju učencev ♪
- snoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na snovanje: umetniško snovalno delo / snovalni odbor / snovalne priprave ♪
- sodeloválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sodelovanje: otroci potrebujejo sodelovalno skupno igro / sodelovalni odnosi v kmečkem okolju ♪
- strahoválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se strahuje: strahovalni ukrepi okupatorja / strahovalne metode v vzgoji ♪
- svetoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na svetovanje: svetovalna naloga, vloga / organizirati svetovalno službo; svetovalno delo / svetovalni organ; svetovalna telesa skupščine ♪
- tekmoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tekmovanje: tekmovalna pravila / tekmovalna oprema / tekmovalna sreča / tekmovalni športi / tekmovalni čoln ♦ šport. tekmovalna proga tekmoválno prisl.: tekmovalno se ukvarjati z jadranjem ♪
- tlakoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tlakovanje: tlakovalne kocke / tlakovalna dela ♪
- točkoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na točkovanje: točkovalna komisija / točkovalne tabele ♪
- tróvalénten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) kem. trivalenten: trovalentni alkohol, element ♪
- ubesedoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ubesedovanje: ubesedovalni postopek / ubesedovalne prvine ♪
- učinkoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na učinkovanje: učinkovalna moč zdravil / učinkovalna vrednost gledaliških sredstev ♪
- udejstvoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na udejstvovanje: udejstvovalno področje / njegov udejstvovalni nagon ♪
- ukazoválen -lna -o prid. (ȃ) ki (rad) ukazuje: on je preveč ukazovalen / glas je postal ukazovalen; trda, ukazovalna beseda ukazoválno prisl.: ukazovalno reči, zamahniti ♪
1 26 51 76 101 126 151 176