Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ovale (826) 
- oválen -lna -o prid. (ȃ) po obliki podoben enakomerno (jajčasto) sploščenemu krogu: rastlina z velikimi ovalnimi listi; ima ovalen obraz / ovalna oblika izreza ♪
- besedoválec -lca [u̯c] m (ȃ) knjiž., redko govornik: besedovalci v javnosti / ozrl se je po besedovalcih ♪
- črkoválen -lna -o prid. (ȃ) šol., v zvezi črkovalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se najprej imenujejo posamezne črke, nato pa vežejo v besedo ♪
- daroválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj daruje, podari: zahvaljujemo se darovalcem vencev in cvetja; darovalec krvi krvodajalec; seznam darovalcev / darovalec posestva je zapisan v samostanski kroniki ♪
- dedoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dedovanje: dedovalna pravica ♪
- deloválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor deluje: individualni delovalec; posameznik kot osamljen delovalec ♪
- dokazoválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se dokazuje: dokazovalni postopek ♪
- dopisoválec -lca [u̯c] m (ȃ) 1. redko kdor poklicno opravlja dopisovanje; korespondent: dopisovalec v podjetju 2. star. dopisnik: bil je dopisovalec tujih listov / tako mi svetujejo moji dopisovalci ♪
- dvóvalénten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) kem. ki lahko veže dva atoma vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini: dvovalentno železo ♪
- dvóvaléntnost -i ž (ọ̑-ẹ̑) kem. lastnost, značilnost dvovalentnega: dvovalentnost elementa ♪
- ênovalénten -tna -o prid. (ē-ẹ̑) kem. ki lahko veže en atom vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali ju zamenja v spojini: enovalentni alkohol; enovalentni atomi, radikali ♪
- gladoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor protestno odklanja hrano z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: zahteve gladovalcev ♪
- glaskoválen -lna -o prid. (ȃ) šol., v zvezi glaskovalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se najprej berejo posamezni glasovi, nato pa vežejo v besedo ♪
- glasoválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor glasuje: za predlog se je izrekla večina glasovalcev ♪
- glasoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na glasovanje: glasovalna pravica / glasovalne skrinjice so bile polne glasovnic; glasovalni listek glasovnica / publ., nav. slabš. glasovalni stroj vse, kar v zvezi z volitvami, glasovanjem dela kaka skupina za svojo zmago ♪
- gospodoválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor gospoduje: našo zemljo so izkoriščali tuji gospodovalci ♪
- gospodoválen -lna -o prid. (ȃ) ki (rad) gospoduje, ukazuje: gospodovalni ljudje; preveč gospodovalen je proti njej / govoril je z gospodovalnim glasom; ima gospodovalen odnos do drugih; že njena hoja je gospodovalna gospodoválno prisl.: gospodovalno nastopati ♪
- imenoválec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) 1. mat. število pod ulomkovo črto: pomnožiti števec in imenovalec z istim številom / skupni imenovalec ki je skupen več ulomkom 2. publ., v zvezi skupni imenovalec kar kaj povezuje, druži: njegovemu pripovedovanju manjka skupni imenovalec / dati kaj pod skupni imenovalec ∙ publ. najti skupni imenovalec imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju ♪
- izčrpoválen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki izčrpava, slabi: izčrpovalna vojna ♪
- izdeloválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj izdeluje: izdelovalec copat, glavnikov, orodja ♪
- izdeloválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izdelovanje: izdelovalni postopek / izdelovalni stroški / izdelovalni material ♪
- izpahoválen -lna -o prid. (ȃ) tekst. namenjen za izpahovanje: izpahovalni valj ♪
- izpisoválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor izpisuje: navodila za izpisovalce ♪
- izplakoválen tudi splakoválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za izplakovanje: izplakovalna priprava / izplakovalna voda; izplakovalno korito ♪
- izpodlezoválec in spodlezoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) ekspr. kdor zahrbtno, zvijačno spravlja koga z določenega mesta, položaja, da ga sam zasede: izpodlezovalci prežijo na tvoje mesto ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
