Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ovale (377-401)
- iztèk -éka m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od izteči ali iztekati: iztek tekočine / iztek dopusta, premirja, roka / knjiž. položaj Slovencev ob izteku prejšnjega stoletja ob koncu / računati na ugoden iztek; počakati na iztek sodbe izid, rezultat / iztek grape v dolino, ulice na glavni trg 2. zadnji, končni del česa: hiša stoji ob izteku ulice / redko ob izteku reke v morje izlivu 3. šport. del tekališča, smučišča, smučarske skakalnice, kjer se tekmovalec počasi ustavlja: urediti iztek; skakalec je na izteku padel; poledenel iztek ◊ aer. dolžina izteka pot, ki jo opravi letalo pri pristajanju od dotika z zemljo do trenutka, ko se ustavi; strojn. iztek čas, ki ga potrebuje stroj, da se ustavi samo s trenjem; iztek navoja končni del vijaka, vretena, v katerem navoj ni do konca izdelan ♪
- izvŕženje tudi zvŕženje -a s (ȓ) glagolnik od izvreči: izvrženje slabih izdelkov, starih strojev / kmetovalec ima škodo zaradi izvrženja pri kravi ♪
- jadikováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. tožiti, tarnati: ženske so vile roke in jadikovale; ko bi se vsaj to ne zgodilo, je jadikoval; glasno, hripavo jadikovati / ne jadikujte, branite svoje pravice; jadikuje, da ne more plačati; jadikuje zaradi revščine jadikujóč -a -e: jadikujoča inteligenca ♪
- jadrár tudi jádrar -ja m (á; ȃ) 1. izdelovalec jader: izučiti se za jadrarja 2. knjiž. mornar, ki skrbi za jadra: dati navodila jadrarju ♪
- játoma prisl. (ā) redko v jatah: ribe so jatoma potovale proti severu ♪
- jazzar -ja [džéz- tudi džêz-] m (ẹ̑; ȇ) pog., ekspr. jazzovski glasbenik: nastop jazzarjev / njegova zbirka plošč kaže, da je vnet jazzar občudovalec jazza ♪
- jerménar -ja m (ẹ̑) 1. izdelovalec jermenov: torbarji in jermenarji 2. nav. mn., pog. obuvalo z jermeni: bil je v kratkih hlačah in z jermenarji na nogah ♪
- kàm prisl. (ȁ) izraža usmerjenost v nedoločen, poljuben kraj ali dosego tega kraja: ali boš kam odpotoval? le redko ga kam povabijo; pojdi v Ljubljano ali kam drugam; skril se bom kam, kjer me ne poznajo, v hribe kam / dospeti, priti kam; elipt. fant mora kam proč / mislili smo, da si kam šel; pridelka je toliko, da ga ne bodo imeli kam spraviti ∙ ekspr. hudo je, če nimaš na svetu kam nikamor iti, zateči se; nar. pojdi kam, da se res ženi beži no, beži; saj ni mogoče; prim. malokam, marsikam, redkokam ♪
- kartonažêr -ja m (ȇ) izdelovalec predmetov iz kartona, lepenke: delovno mesto kvalificiranega kartonažerja ♪
- kasáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na kasače ali kas: kasaško društvo / zmagovalec v kasaški vožnji / kasaški konj kasač ♪
- kážipót -a m (ȃ-ọ́) tablica ob cesti, na križišču z označbo krajev, smeri, razdalj: postaviti kažipot; ob cesti stoji lesen kažipot // ekspr. svetovalec, vodnik: dolgo je bil njegov kažipot; pren. priročnik nam bo dober kažipot po literaturi ♪
- kemigráf -a m (ȃ) tisk. izdelovalec klišejev: litograf in kemigraf ♪
- kerámik -a m (á) izdelovalec predmetov iz žgane gline: keramiki in steklarji ♪
- kino... ali kíno... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na kino ali kinematograf a) s tujko v drugem delu: kinoaparat, kinoprojektor; kinoskop b) z domačo besedo v drugem delu: kinoobiskovalec in kino obiskovalec; kinodvorana in kino dvorana ♪
- kisík -a m (ȋ) med elementi najbolj razširjeni plin brez barve, vonja in okusa: kisik je potreben za življenje; spajati se s kisikom; jeklenka (napolnjena) s kisikom; kisik in vodik / kisik za rezanje in varjenje / žarg., med. bolnika imajo pod kisikom umetno mu dovajajo kisik / aparat za kisik ♦ kem. dvovalentni kisik ki lahko veže dva atoma vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini; prosti kisik ki ni vezan v spojino; zračni kisik ki je v zraku; teh. tekoči kisik ♪
- kléjar -ja m (ẹ̑) izdelovalec kleja: po poklicu je klejar ♪
- klétkar -ja m (ẹ̑) 1. izdelovalec ali prodajalec (ptičjih) kletk: zaposlen je kot kletkar 2. ekspr. ptica, ki živi v kletki: ima več kletkarjev: kanarčka, taščico in papigo ♪
- klevétnik -a m (ẹ̑) knjiž. obrekovalec: je velik klevetnik / klevetniki naše družbe ♪
- klicár -ja m (á) 1. knjiž., s prilastkom kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor; glasnik: bil je klicar miru; klicar prebujajočega se slovenstva ∙ knjiž., ekspr. čebela, klicar pomladi znanilec, napovedovalec 2. nekdaj kdor javno prebira, razglaša, navadno mestne, občinske uredbe: klicar z bobnom; klicarji in trobentači ♪
- kljubésten -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. kljubovalen: kljubestno obnašanje ♪
- kljubôten -tna -o prid. (ó) zastar. kljubovalen: bil je jezljiv in kljuboten ♪
- klobučár -ja m (á) izdelovalec klobukov: klobučarji so razstavili kape in klobuke; klobučarji in klobučarke ♪
- ko... ali kò... predpona v sestavljenkah (ȍ) za izražanje a) obstajanja poleg, vzporedno s tem, kar je pomen osnovne besede: koaksialen, koeksistenca, kovalenten b) delovanja skupaj s kom, čim: kooperacija, koprodukcija, korepetirati ♪
- kobílica -e ž (í) 1. žuželka zelene barve z zelo dolgima zadnjima nogama: po travniku so poskakovale kobilice; cvrčanje kobilic; vojakov je bilo kot kobilic 2. nav. ekspr. manjšalnica od kobila: svoje kobilice ne bi dal za štiri konje; pripeljal se je s črno kobilico 3. vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna; gredelj: teše kobilico / ladijska kobilica; kobilica čolna / položiti, postaviti kobilico začeti graditi ladjo, čoln ◊ muz. kobilica ploščica na trupu godalnih instrumentov, čez katero so napete strune; zool. kobilica selivka žuželka, ki se v velikih rojih seli in uničuje zelenje, Locusta migratoria ♪
- koledováti -újem in kolédovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑) 1. etn. hoditi od hiše do hiše, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem, in s petjem ali igranjem želeti srečo: le malokje še koledujejo 2. nar. s petjem ali igranjem nabirati darove: na starost je veliko koledoval 3. nar. zahodno hoditi od hiše do hiše, zlasti zaradi klepetanja; vasovati: sosede so veliko koledovale ♪
252 277 302 327 352 377 402 427 452 477