Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ovale (101-125)
- oznanoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) zastar. oznanjevalec: oznanovalci modrosti, resnice; oznanovalci nove vere ♪
- paberkoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor paberkuje: nagnali so paberkovalce, ki so kradli iz snopov / ekspr. novinarski paberkovalci ♪
- paberkoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na paberkovanje: paberkovalna strast ♦ lingv. paberkovalna metoda ekscerpiranja metoda, po kateri se izpišejo le določene besede besedila ♪
- pesnikoválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) nav. slabš. kdor piše (slabe) pesmi: on ni pesnik, ampak samo pesnikovalec; prigodniški, rodoljubarski pesnikovalec ♪
- podkupoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor podkupuje: odkriti, razkrinkati podkupovalce ♪
- podpihoválec -lca [u̯c] m (ȃ) knjiž. kdor hujska, ščuva: podpihovalci in nergači / politični, vojni podpihovalci ♪
- podpisoválec -lca [u̯c] m (ȃ) redko podpisnik: priča in podpisovalec ♪
- pòdstanoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) jur. kdor vzame v najem stanovanjske prostore od imetnika stanovanjske pravice; podnajemnik: pravice podstanovalcev ♪
- pogozdoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) delavec, ki pogozduje: spretni pogozdovalci ♪
- pogozdoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pogozdovanje: pogozdovalna akcija / pogozdovalna področja ♪
- pohajkoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) nav. ekspr. kdor (rad) pohajkuje: skupina nočnih pohajkovalcev / berači in pohajkovalci ♪
- poizvedoválec tudi pozvedoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor poizveduje: poizvedovalcu ni povedal vsega ♪
- poizvedoválen tudi pozvedoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poizvedovanje: poizvedovalna akcija / pred sestavljanjem ankete se je treba odločiti za ustrezno poizvedovalno obliko / poizvedovalne patrulje so se vračale z obhodov ♪
- pokazoválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) publ., navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa: analizirati pokazovalce gibanja proizvodnje / ta zahteva je eden od pokazovalcev, da postaja problem pereč znakov, dokazov ◊ šport., voj. kdor iz zaklonišča pri tarči kaže zadetke ♪
- pomiloválen -lna -o prid. (ȃ) ki izraža, kaže pomilovanje: pomilovalen izraz ga je žalil pomiloválno prisl.: pomilovalno gledati, skomigniti z rameni ♪
- ponazoroválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se ponazarja: ponazorovalni primeri; ponazorovalna sredstva ♪
- popisoválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor popisuje: pri popisu prebivalstva sodeluje veliko popisovalcev ♪
- posedoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na posedovanje: imel je posedovalni nagon / gospodarica je bila stroga in posedovalna ženska ♪
- posloválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poslovanje: poslovalni čas / poslovalni predpisi ♪
- posnemoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drug: nekritičen posnemovalec; posnemovalec svojega vzornika; imel je veliko posnemovalcev / posnemovalec ptičjega petja // kdor prevzema način umetniškega ustvarjanja: bil je le posnemovalec, ne pa izviren ustvarjalec; posnemovalec Jurčiča 2. kdor dela kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: posnemovalec znane slike ♪
- posnemoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na posnemanje: imel je posnemovalni dar ♦ lingv. posnemovalni glagol, medmet ♪
- posredoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor posreduje: bil je posredovalec med delavci in delodajalci / posredovalec pri sklepanju kupčij, pogodb / ženitni posredovalec / publ. posredovalec skladbe izvajalec / publ. za to so odgovorne banke kot glavni posredovalci kreditov dajalci // kar kaj omogoča: ta snov je posredovalec kemičnega procesa ♪
- posredoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na posredovanje: posredovalni poskusi so se izjalovili; posredovalna funkcija, vloga / posredovalni urad / posredovalna provizija / sprejeli so njihov posredovalni predlog kompromisni predlog ◊ lit. posredovalna metoda opisovanje stvari, pojavov z navajanjem že prej objavljenih opisov; psih. posredovalni procesi procesi v človekovi duševnosti, ki nastajajo med dražljajem in reakcijo nanj; ptt posredovalna miza naprava za vzpostavljanje zvez med priključki v telefonski ali telegrafski centrali ♪
- posvetoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. udeleženec posvetovanja: posvetovalci so se razšli ♪
- posvetoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na posvetovanje: posvetovalna naloga, vloga / organizirati posvetovalno službo / sklicati posvetovalni sestanek / posvetovalni odbor, organ ♦ jur. posvetovalni glas glas brez pravice odločanja; posvetovalna pravica pravica sodelovati pri določenem posvetovanju brez pravice odločanja ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226