Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

oval (63-87)



  1.      koválen  -lna -o prid. () ki se rabi za kovanje: kovalno orodje ♦ metal. kovalni preizkus preizkus, če se da kovina kovati; teh. kovalni stroj stroj za avtomatizirano kovanje drobnih izdelkov; vet. kovalna stena lesena stena, ob katero se pri podkovanju priveže nemiren konj; kovalne klešče podkovske klešče
  2.      kòvalénten  -tna -o prid. (-ẹ̑) kem., v zvezah: kovalentni kristal kristal, v katerem so atomi vezani s kovalentno vezjo; kovalentna vez vez, ki veže atome istega elementa v molekulo
  3.      koválo  -a s (á) teh. del kovalnega stroja, s katerim se neposredno udarja po kovini
  4.      kratkovalóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kratke valove: kratkovalovna svetloba / kratkovalovni oddajnik
  5.      kresoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kresuje: prepevanje poznih kresovalcev
  6.      kupoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj kupuje: vztrajen kupovalec cigaret // star. kupec: našel se je kupovalec za hišo
  7.      kupoválka  -e [k tudi lk] ž () ženska oblika od kupovalec ali kupec: v trgovino je vstopila še ena kupovalka
  8.      lésnopredeloválen  -lna -o prid. (ẹ̄-) nanašajoč se na predelovanje lesa: lesnopredelovalna industrija / nekaj učencev se je odločilo za lesnopredelovalno stroko
  9.      letoválec  -lca [c in lc] m () publ. kdor preživlja letni dopust, počitnice (zunaj stalnega bivališča): število letovalcev v gorskih krajih raste
  10.      ljubkoválen  -lna -o prid. () ki se uporablja za ljubkovanje: ljubkovalne kretnje / ljubkovalni izrazi; ljubkovalna beseda ♦ lingv. ljubkovalna beseda ali ljubkovalno ime beseda, ki se rabi v nežnem, prisrčnem govoru
  11.      malikoválec  -lca [c] m () 1. za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane kdor časti malike: bil je malikovalec 2. ekspr. kdor ima kaj za najvišji vzor, ideal: malikovalec bogastva, denarja
  12.      malikoválka  -e [k] ž () ženska oblika od malikovalec
  13.      malikoválski  -a -o [s] prid. () nanašajoč se na malikovalce ali malike: odpraviti malikovalske običaje / malikovalsko ljudstvo / malikovalska ljubezen staršev do edinčka velika in nekritična malikoválsko prisl.: ljubiti koga (po) malikovalsko
  14.      malikoválstvo  -a [s] s () čaščenje malikov: izganjati malikovalstvo; razširjenost malikovalstva
  15.      míkrovál  in míkro vál -a m (-) nav. mn., fiz. elektromagnetni val z valovno dolžino od 1 do 30 cm: ojačiti, usmeriti mikrovalove; uporaba mikrovalov pri radarju
  16.      mikrovalóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mikroval: mikrovalovna energija / mikrovalovna zveza / mikrovalovni oddajnik ♦ med. mikrovalovna terapija elektroterapija z mikrovalovi
  17.      miloválen  -lna -o prid. () star. ljubkovalen: milovalni gibi
  18.      miroválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na mirovanje: mirovalno stanje / mirovalna doba (groba) doba, v kateri se truplo ne sme prekopati
  19.      modroválec  -lca [c in lc] m () knjiž. kdor modruje: mrk, trmast modrovalec / ekspr. večni modrovalec
  20.      načrtoválec  -lca [c tudi lc] m () knjiž. kdor zasnuje, izdela načrt za kak objekt, področje: načrtovalci avtocest, mest; načrtovalec zgradbe projektant / načrtovalci in tehnični risarji / urbanistični načrtovalec // publ. kdor vnaprej razmišlja o čem in predlaga, določa ustrezne ukrepe: načrtovalec zunanje politike / načrtovalec proizvodnje / načrtovalec prihodnosti
  21.      načrtoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na načrtovanje: načrtovalni biro, oddelek / načrtovalni posvet; načrtovalna politika ♦ geom. načrtovalna naloga naloga, ki se rešuje z načrtovanjem, risanjem
  22.      nadlegoválec  -lca [c] m () kdor koga nadleguje: otresti se nadlegovalca / nadlegovalec žensk
  23.      nadzoroválec  -lca [c tudi lc] m () knjiž. kdor nadzoruje: učitelj ga je postavil za nadzorovalca v odmorih / nadzorovalec proizvodnega procesa
  24.      nadzoroválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na nadzorovanje: nadzorovalno delo / nadzorovalna komisija / nadzorovalna letala
  25.      nakazoválec  -lca [c in lc] m () 1. kdor kaj nakazuje: nakazovalec pokojnin / knjiž. ta pesnik je nakazovalec novih izraznih možnosti 2. agr. rastlina, po kateri se presojajo tla in podnebje: njivski plevel je nakazovalec vodnih razmer v tleh; nakazovalec zakisanosti

   1 13 38 63 88 113 138 163 188 213  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA