Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

oval (3.638-3.662)


  1.      zapíčiti  -im dov. (í ȋ) s sunkom, potiskanjem narediti, da koničasti del predmeta pride v kaj: zapičiti konico šestila v list in narediti krog; zapičiti kol globoko v tla; zapičiti vilice v meso; pri šivanju si zapičiti iglo v prst / ekspr.: jezno mu je zapičila nohte v obraz zasadila; zapičila je prst v vzhajano testo; zapičiti biku sulico v tilnik zabosti // s sunkom, potiskanjem narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: po šivanju zapičiti igle v blazinico; iti na njivo zapičit prekle ● ekspr. zapičiti oči, pogled v koga preiskujoče, ostro pogledati koga; nepremično začeti gledati koga; ekspr. zapičiti si kaj v glavo trdno se odločiti kaj doseči, narediti zapíčiti se 1. s koničastim delom prodreti v kaj in tam ostati: kopje se je zapičilo v tla; trn se mu je zapičil v peto / vrženi nož se je zapičil v vrata zasadil; pren., ekspr. njene besede so se mu zapičile v srce; ta misel se mu je zapičila v glavo 2. ekspr., v zvezi z v vsestransko, natančno pregledati, proučiti: carinik se je zapičil v njegovo prtljago; v vsako stvar se zapiči; zapičil se je v nekatere formulacije v članku / zapičil se je vanj zaradi slabega izražanja // z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zapičiti se v raziskovalno delo / zapičil se je v poezijo; zapičiti se v kak problem ● ekspr. ta stvar se mu je zapičila v oči jo je najprej, najbolj opazil; ekspr. to se mu je zapičilo v spomin si je zapomnil; ekspr. zapičil se je v nasproti vozeče vozilo trčil je; ekspr. zapiči se v vsako žensko jo vsiljivo ogovori zapíčen -a -o: v tla zapičen kol; v tnalo zapičena sekira ♪
  2.      zapikováti  -újem nedov. (á ȗ) s sunkom, potiskanjem delati, da koničasti del predmeta pride v kaj: zapikovati iglo v tkanino / ekspr. zapikovati prste v kruh // s sunkom, potiskanjem delati, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zapikovati mandeljne v torto ● ekspr. zapikovati oči, pogled v koga preiskujoče, ostro pogledovati koga zapikováti se 1. s koničastim delom prodirati v kaj in tam ostajati: puščice so se zapikovale v tarčo 2. ekspr., v zvezi z v vsestransko, natančno pregledovati, proučevati: zapikovali so se v vsako njegovo izjavo / rad se zapikuje v ljudi / kaj se zapikuješ v njegove stvari vsiljivo vmešavaš ∙ ekspr. zapikoval se je v dekleta jih vsiljivo ogovarjal ♪
  3.      zapisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s pisanjem dajati čemu tako obliko, da se lahko ohrani: zapisovati neznane besede, imena krajev; zapisovati opombe v zvezek; natančno, sproti si je zapisoval njihove želje / zapisovati ljudske pesmi zbirati v pisni obliki / zdravnik zapisuje zdravila predpisuje; zapisovati glasbo na magnetofonski trak snemati // pisati: besede zapisujte z velikimi črkami; zapisovati pomožne račune na desno stran table ♦ lingv. zapisovati govor kakega kraja 2. prikazovati s črtami, pikami: naprava zapisuje potresne sunke na papirnat trak 3. star. vpisovati, včlanjati: zapisovati otroke med planince, v šolo ● knjiž. naše slikarstvo zapisuje vidne uspehe ima, dosega; knjiž. zapisovati stroške knjižiti zapisujóč -a -e: poslušal je, zapisujoč si njegove besede; zapisujoča merilna priprava ♪
  4.      zapléčnik  -a m (ẹ̑) 1. etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe: na svatbo so prišli tudi zaplečniki 2. žarg. kdor prisostvuje igri s kartami, šahovski igri, posegajoč vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: za tekmovalci so stali zaplečniki in se vmešavali v igro ♪
  5.      zaplombírati  -am dov. (ȋ) 1. zapolniti poškodovano mesto v zobu s plombo: zaplombirati zob 2. dati plombo, plombe na kaj: zaplombirati varovalko; carinik je zaplombiral zaboj zaplombíran -a -o: zaplombiran vagon; zaplombiran zob ♪
  6.      zapóna  -e ž (ọ̑) 1. priprava za zapenjanje: zapeti zapono; medeninasta zapona pri knjigi; zapona pri pasu, stremenih / knjiž. varnostna zapona del strelnega orožja, ki varuje pred slučajnim, nehotenim sproženjem; varovalka 2. zaponka: zapona na ovratniku; pas s srebrno zapono ♪
  7.      zapòr  -ôra m (ȍ ó) 1. prisilno bivanje v kakem zaprtem prostoru navadno za kazen: kaznovati razgrajače z zaporom; zapor v samici mu je zrahljal zdravje // jur. kazen, pri kateri mora obsojenec prebivati v kazenskem poboljševalnem zavodu: za ta prestopek je zagrožen zapor; obsoditi koga na več let zapora / preiskovalni zapor do 1968 omejitev obdolženčeve svobode med preiskavo do pravnomočnosti sodbe; strogi zapor do 1977 kazen za hujša kazniva dejanja 2. prostor za osebe, ki jim je odvzeta prostost: izpustiti koga iz zapora; pobegniti iz zapora; odpeljati, odvesti v zapor; sezidati nove zapore / sodni zapori nekdaj za priprte osumljence, obtožence 3. glagolnik od zapreti: nepričakovan zapor nekdanjih sodelavcev ● ekspr. vreči, vtakniti koga v zapor zapreti ga; pog., ekspr. sedeti v zaporu biti zaprt; hišni zapor omejitev gibanja le na hišo, v kateri živi; ekspr. kaznovati otroka s hišnim zaporom s prepovedjo zapuščanja domače hiše za določen čas ♪
  8.      zapóred  prisl. (ọ̑) 1. izraža razvrstitev, pri kateri si elementi sledijo v prostoru, času: postavili so se zapored / napisati števila zapored zaporedoma / ženske so zapored grabile in obračale 2. izraža, da si pri dejanju vršilci, predmeti dejanja sledijo: kupil je zapored hišo in avtomobil; gostje so zapored odhajali 3. izraža, da si časovne enote, ponovitve neposredno sledijo: deževalo je pet dni zapored; trikrat zapored lahko ugibaš ● ekspr. pisci besedil so, kakor vidite, zapored pomembna imena vsi; ekspr. vsi zapored so čestitali tekmovalki za sijajno zmago prav vsi ♪
  9.      zaposlováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. sprejemati koga v delovno razmerje: v podjetju zaposlujejo nove delavce / ekspr. tkalnica zaposluje nad sto žensk v njej je zaposlenih 2. delati, da kdo kaj dela: zaposlovati otroke z različnimi dejavnostmi; zaposloval se je z branjem / ekspr. zaposlovati svoje misli z mladostnimi neumnostmi 3. biti predmet dejavnosti, aktivnosti koga: hiša ga zelo zaposluje / ta problem ga zaposluje že dalj časa / ekspr. potovanje mu je zaposlovalo domišljijo zaposlováti se stopati, vključevati se v delovno razmerje: mladina se največ zaposluje okrog dvajsetega leta / v tej panogi so se zaposlovale zlasti ženske delale ♪
  10.      zapovrstjó  prisl. (ọ́) 1. izraža zaporedno razvrstitev v prostoru, času: zapovrstjo korakati, stati / naštel je knjige zapovrstjo, kakor so izhajale; oglej si te slike zapovrstjo 2. izraža, da si pri dejanju vršilci, predmeti dejanja sledijo: pili so zapovrstjo iz enega kozarca; ob odhodu so jima zapovrstjo zaželeli srečno pot 3. izraža, da si časovne enote, ponovitve, stvari neposredno sledijo: več dni zapovrstjo so jo opazovali; zmagal je dvakrat zapovrstjo; več zob zapovrstjo je gnilih // izraža, da si kaj sledi v majhnih časovnih presledkih: zapovrstjo je izdal več knjig; poleti je bilo več prireditev zapovrstjo ● ekspr. tega fanta ji odsvetujejo vsi zapovrstjo prav vsi ♪
  11.      zapréka  -e ž (ẹ̑) ovira: prelesti skale in druge zapreke na stezi; preskakovanje zaprek / odpraviti, premagati zapreke pri gospodarskem razvoju / poroki ni delal nihče zapreke ni nihče nasprotoval ◊ šport. tek z zaprekami daljši tek s preskakovanjem za to postavljenih ovir, jarkov z vodo ♪
  12.      zapréti  -prèm dov., zapŕl (ẹ́ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapreti okno, vrata; zapreti zapornice; vrata so se s treskom zaprla / zapreti vrata z zapahom b) da postane notranjost nedostopna: zapreti predal / zapreti klavir, omaro; zapreti kuverto / zapreti dvigalo vrata dvigala // z namestitvijo določenega dela na čem narediti nedostopno notranjost, vsebino: zapreti steklenico; zapreti s pokrovom; neprodušno zapreti / zapreti torbico / zapreti komu usta z roko zatisniti 2. narediti, da so prilegajoči se deli česa tesno drug ob drugem: zapreti zadrgo; zapreti tok / zapreti oči, usta; oči so se mu spet zaprle / zapreti pismo // narediti, da pride kaj v položaj, značilen po uporabljanju: zapreti dežnik / zapreti knjigo / zapreti nož 3. dati del priprave v tak položaj, da kaj nima proste poti: zapreti pipo, ventil / pog. zapreti radijski, televizijski sprejemnik izključiti // na tak način onemogočiti izhod česa: zapreti plin; zapreti vodo 4. narediti kaj neprehodno: zapreti prehod s pregrado / tovornjaki so zaprli cesto / zapreti mejo ne dovoliti prihoda, uvoza v državo, na ozemlje ali odhoda, izvoza iz države, z ozemlja 5. z zaprtjem vrat, izhoda narediti, da kdo ne more iti od kod: zapreti otroka v sobo; zapreti kokoši v kurnik // narediti, povzročiti, da kdo nima več prostosti: če ga ujamejo, ga bodo zaprli; zapreti zločinca; zapreti za tri mesece; ekspr. zaprli so ga ob kruhu in vodi / zapreti koga v ječo / zapreti ptiča v kletko 6. prenehati delati, poslovati: gostilno, trgovino so že zaprli; zapreti ob enajstih // narediti, da kje preneha kaka (poklicna) dejavnost: zapreti nekatere delovne obrate; zaradi premajhnega števila otrok so zaprli šolo; zapreti veleposlaništvo / zapreti premogovnik // narediti, da kaj preneha biti v uporabi: zapreti cesto, most // narediti, da kaj preneha biti dostopno za javnost, obiskovalce: zaradi zavarovanja kapnikov so zaprli kraško jamo; zapreti starodavno svetišče / zapreti razstavo, sejem 7. publ. preprečiti, onemogočiti: zapreti vojski prehod čez reko / policisti so zaprli promet 8. v zvezi zapreti pot, vrata onemogočiti komu, da lahko kam gre, pride: ograja mu je zaprla pot; osebni avtomobil je zaprl pot tovornjaku / s tem je zaprl otrokom pot, vrata v svet // publ. onemogočiti nastop, uveljavljanje česa: zapreti vrata sodelovanju / zapreti izdelku pot, vrata na trg onemogočiti prodajanje; nesreča mu je zaprla pot do umetniške kariere mu je preprečila umetniško kariero; pazil je, da si ni nikjer zaprl vrat onemogočil uveljavljanja 9. poljud. povzročiti nenormalno redko, težavno iztrebljanje: ta jed bo bolnika zaprla ● ekspr. strah mu je zaprl dih od strahu ni mogel normalno dihati; žarg., šport. zapreti igro onemogočiti nasprotnim igralcem, da bi dobili žogo; ekspr. zaprl je trudne oči umrl je; pog. pacienta so samo odprli in zaprli naredili so pri njem s prerezom dostopen del za operacijo in prerez zašili, ne da bi jo opravili; ekspr. kar sapo ji je zaprlo zelo je bila presenečena; ekspr. spis je zaprl v predal njegovo rešitev je odložil; ekspr. zapreti srce pred kom ne izpovedovati mu več svojih čustev, misli; ne hoteti mu pomagati; pog., ekspr. če je tako, pa lahko kar zapremo štacuno prenehamo delati, delovati; ekspr. zapri že enkrat usta nehaj govoriti, molči; ekspr. zapreti komu usta z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da kdo preneha kritizirati, opravljati; ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti ◊ igr. zapreti talon prekiniti jemanje kart iz talona; šol. zapreti učenca nekdaj po pouku ga za kazen nekaj časa zadržati v šoli zapréti se 1. preiti v visok, hribovit svet: tukaj se dolina zapre; svet se na severu zapre 2. z zaprtjem vrat onemogočiti komu drugemu vstop v svoj prostor: zapreti se v hišo, sobo 3. ekspr. postati zadržan, nezaupljiv: družina se je zaprla pred njim / po prvih pesniških poskusih se je zaprl vase je prenehal izpovedovati svoja čustva, misli v pesmih; društvo se je preveč zaprlo samo vase je prekinilo, omejilo stike z drugimi ● krog plesalcev se je zaprl sklenil; bibl. nebo se je zaprlo za več mesecev ni deževalo več mesecev; evfem. po prvem otroku se ji je telo zaprlo ni mogla več roditi; poljud. voda se mu je zaprla ne more več odvajati seča; publ. vrata razstave so se zaprla razstave ni več zapŕši zastar.: zaprši vrata, se ogleduje naokrog zapŕt -a -o 1. deležnik od zapreti: biti zaprt za samostanskimi zidovi; biti po nedolžnem zaprt; zaprta cesta, meja; zaprta steklenica; v kabinete zaprta znanost; gostilna je danes zaprta; zaprta vrata / kot opozorilo zaradi inventure zaprto 2. ki ima streho in stene: zaprti avtomobil; zaprta kočija / delati v zaprtem prostoru // ki ima razmeroma majhen vratni izrez: zaprta bluza; do vratu zaprta jopica // ki ima razmeroma majhno odprtino za obuvanje: zaprt čevelj 3. ki je od vseh strani obdan s čim: mesto z zaprtimi trgi; zaprto dvorišče / ta dolina je zelo zaprta 4. ki ima malo stikov z drugimi: zaprta družba; univerza ne sme biti zaprta organizacija / vase zaprta stroka 5. ki mu lahko prisostvujejo, se ga lahko udeležijo samo določene osebe, člani: podrobnosti z zaprtega sestanka niso prišle v javnost; o tem bodo razpravljali na zaprti seji / počitniški dom zaprtega tipa / zaprta predstava / filmi za zaprt krog gledalcev / časopis je za pristaše take politike zaprt pristaši take politike ne morejo v njem sodelovati 6. knjiž. težko razumljiv: odprta in zaprta umetnost; zaprto pesništvo moderne dobe 7. ki ne izpoveduje svojih misli, čustev: tih, zaprt človek / vase zaprt otrok; preveč je zaprt sam vase 8. poljud. ki se nenormalno redko, težavno iztreblja: nosečnice so pogosto zaprte 9. strojn. ki je pri svojem zaključenem delovanju ločen od okolice: zaprt hladilni sistem pri avtomobilih; kroženje vode v zaprtem obtoku ● ekspr. stvari se vrtijo v zaprtem krogu potekajo tako, da njihove posledice povzročijo nove, nerešljive probleme; semafor je zaprt na semaforju sveti rdeča luč; knjiž. glasba je bila zanj zaprta knjiga mu je bila popolnoma nepoznana; publ. predsednika sta se pogovarjala za zaprtimi vrati imela sta pogovore, z vsebino katerih javnost ni bila seznanjena; ekspr. ta vrata so zanj za zmeraj zaprta to mu je nedostopno, nedosegljivo ◊ anat. zaprti prelom kosti prelom, pri katerem kost ne predre kože; bot. zaprti plod plod, ki ima osemenje; ekon. zaprti trg trg, ki ni dostopen vsem ponudnikom in povpraševalcem; fin. imeti zaprt žiro račun ne imeti pravice izplačevati z določenega žiro računa; geogr. zaprto morje morje, ki ga ožina loči od oceana; jur. zaprti kazenski poboljševalni zavod kazenski poboljševalni zavod s posebnim nadzorstvom in zavarovanjem; lingv. zaprti zlog zlog s soglasnikom za samoglasnikom; mat. zaprti interval interval, v katerem sta meji intervala vključeni; med. zaprta rana rana, ki se celi in iz nje ne teče več gnoj; šah. zaprta otvoritev otvoritev, ki se ne začne z dvojno potezo kraljevega kmeta; prisl.: zaprto se držati; sam.: ta roža cvete tudi v zaprtem v zaprtem prostoru; zaprti in obsojeni ♪
  13.      zapŕtost  -i ž (ȓ) značilnost, stanje zaprtega: zaprtost sobe / zaprtost oči / zaprtost prostorov / zaprtost jame za obiskovalce / zaprtost oblačila / zaprtost dvorišča / kulturna zaprtost; zaprtost univerze / knjiž. zaprtost izpovedi likovnega izražanja težka razumljivost / knjiž. preraščati zaprtost revije nedostopnost, ozkost / premagati zaprtost vase zadržanost, nezaupljivost; zaprtost v vedenju ♪
  14.      zarésen  -sna -o prid. (ẹ̑) ekspr. 1. ki je, se dogaja in ni rezultat izmišljanja, domišljije; resničen: pravljični in zaresni svet; namišljena in zaresna bolezen; zaresna užaljenost 2. ki ima vse bistvene lastnosti, značilnosti; pravi: rad bi zaresni telefon, ne le igračo; za delo potrebuje zaresne škarje / to je zaresna diploma, ne pa ponaredek 3. ki je v skladu z določenimi normami, predstavami; resničen: želel si je ogledati slike zaresnih mojstrov; zaresna demokracija; bilo je bolj ljubimkanje kot zaresna ljubezen / nastopila je zaresna pomlad / to je bil zaresen boj hud; začel se je kar zaresen trening intenziven, resen 4. dejanski, resničen: zaresnega krivca za nesrečo bodo težko našli / ni slutil, kakšne bodo zaresne posledice ● ekspr. to so zaresne stvari zelo pomembne, resne; ekspr. pripovedoval jim je same zaresne zgodbe ki ne vzbujajo smeha, veselega razpoloženja zarésno 1. prislov od zaresen: vsi so ga zaresno vzljubili; bolnik se je začel zaresno zdraviti 2. res, zares: ti si zaresno bedak; zaresno sem truden; sam.: v drami se ne dogaja nič zaresnega ♪
  15.      zarezováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s potegom, potegi z ostrim predmetom delati ozke, podolgovate odprtine, vdolbine v kaj: zarezovati drevesa; zarezovati makove glavice 2. s potegom, potegi z ostrim predmetom delati kaj: zarezovati črte v les, marmor; zarezovati z nožem, s strojem / reka zarezuje globoko strugo vrezuje zarezováti se 1. biti speljan, voditi skozi kaj: potok se zarezuje v sotesko 2. zaradi teže, pritiska prodirati v kako snov: kolesa voza so se zarezovala v blato // ekspr. boleče se zajedati v kaj, pritiskati ob kaj: vrv se živali zarezuje v vrat 3. ekspr. prihajati v notranjost, duševnost koga: vojni dogodki so se zarezovali vanj; žalost se vse bolj zarezuje vame ♪
  16.      zarísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zaris: zarisna črta / zarisno orodje zarisovalno ♪
  17.      zarisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom delati: s palico je zarisoval različne like v pesek / zarisovati kroj na blago risati 2. s črto, črtami označevati: na zemljevidu so zarisovali pot, ki jo morajo prehoditi / zarisovati dnevno proizvodnjo na grafikonu zarisováti se ekspr. kazati se v obrisih: strehe so se ostro zarisovale v nebo // pojavljati se na podlagi: na steni so se zarisovale sence plamenov // postajati viden, kazati se: na njenem obrazu se je zarisoval nasmeh ♪
  18.      zaríti  -ríjem dov., zaríl in zarìl (í ȋ) s potiskanjem, premikanjem narediti, da kaj pride v kaj: zariti prste v mehko volno / zariti kol v seno / zariti nohte v dlani; zariti plug v zemljo zariniti; zariti želo v žrtev zabosti, zapičiti / ekspr. zariti obraz v blazino, dlani tesno položiti na blazino, dlani zaríti se 1. z ritjem priti v kaj: črvi so se zarili v les; krt se pozimi zarije globoko v zemljo // spraviti se v kako snov, kaj tesno obdajajočega: zaril se je v seno in zaspal / žabe se pred mrazom zarijejo v blato / ekspr.: pred zasledovalci se je zaril v grmovje; zariti se pod odejo / ekspr. medved se je zaril v brlog spravil // ekspr. zaradi kake sile prodreti v kaj; zariniti se: drobci bombe so se zarili v glavo; krogle so se zarile v pod; pren. čudna misel se je zarila vanj; žalost se je zarila v njegovo dušo 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zariti se v delo / zariti se v knjige ● ekspr. cesta se je zarila v polja bila je speljana čez polja; pog. letalo se je zarilo v hrib se zaletelo; ekspr. iz ozke doline smo se zarili v kanjon začeli hoditi, prodirati po njem zarít -a -o: prespal je, zarit v slamo; v hrib zarita vas; palica, zarita v sneg ♪
  19.      zaročníca  -e ž (í) star. zaročenka: obiskoval je svojo zaročnico ♪
  20.      zaróta  -e ž (ọ̑) tajen dogovor, načrt navadno več ljudi za odstranitev nosilca, nosilcev navadno državne oblasti: režim je zaroto pravočasno odkril; pripravljati zaroto; ekspr. vplesti koga v zaroto; sodelovati v zaroti proti kralju // ekspr. tajen dogovor, načrt za nasprotovanje komu, zvijačno, zahrbtno dejanje proti komu: sosedi so kovali zaroto proti njemu / zarota otrok proti staršem ♪
  21.      zasekováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z udarjanjem z ostrim predmetom delati zarezo, odprtino v kaj: zasekovati debla / zasekovati premog 2. z udarjanjem delati, da kak oster predmet pride v kaj in tam ostane: zasekovati sekiro v tnalo / s težavo zasekuje kramp v ilovnato zemljo 3. z udarcem, udarci z ostrim predmetom delati kaj: zasekovati znamenja v debla / zasekovati z motiko jamice / ekspr. čas zasekuje brazde na čelo zasekováti se ekspr. ostro, nenadoma se večkrat zaslišati: posamezni kriki so se zasekovali v noč ♪
  22.      zasípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) 1. zakrivati, prekrivati kaj s čim sipkim, drobnim: zasipati krsto; zasipati repo v jami; zasipati s kamenjem, z zemljo / reke zasipajo bregove, polja s peskom; veter zasipa poti z listjem // s spravljanjem česa sipkega, drobnega kam delati, da kak prazen prostor preneha obstajati: zasipati jamo, jarek / pritoki zasipajo jezero // ekspr. delati kaj (bolj) gosto s čim sipkim: zasipati juho z zdrobom // nar. nasipati, vsipati: zasipati žito v grot 2. 3. os. sipajoč se zakrivati, prekrivati koga ali kaj: zemlja zasipa kopača / sneg zasipa ceste, stopinje // s sipanjem povzročati, da kak prazen prostor preneha obstajati: pesek zasipa klet, odprtino 3. ekspr. metati veliko količino česa sipkega, drobnega na koga ali kaj: zasipati zmagovalce s cvetjem / zasipati mesto, sovražnika z minami / sonce zasipa polja s svojimi žarki // 3. os. padati, leteti v veliki količini na koga ali kaj: bombe zasipajo mesto / sovražnika zasipa toča krogel 4. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: zasipati koga z darili / zasipati otroka z ljubeznijo / zasipati koga z očitki, vprašanji / ideje, predlogi ga kar zasipajo zasípan -a -o: zasipan predel ♪
  23.      zasledíti  -ím dov., zaslédi in zaslêdi; zaslédil (ȋ í) 1. po sledi ugotoviti, da kje kdo je: lovec je zasledil jelena; pes zasledi zajca; zaslediti begunca v snegu 2. knjiž. biti uspešen v ugotavljanju, kje kdo, kaj je; izslediti: preiskovali so gozd, da bi zasledili roparje; zaslediti tatu, ubežnika / dolgo so tavali, preden so zasledili stezo našli 3. knjiž. odkriti, ugotoviti: to bolezen smo zasledili samo na jugu; zaslediti podatke v arhivu / ta motiv zasledimo v več pesmih ♪
  24.      zasledovánec  -nca m (á) kdor je zasledovan: zasledovanec je ušel zasledovalcem ♪
  25.      zasledovánka  -e ž (á) ženska oblika od zasledovanec: razdalja med zasledovalcem in zasledovanko se je manjšala ♪

   3.513 3.538 3.563 3.588 3.613 3.638 3.663 3.688 3.713 3.738  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA