Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

oval (326-350)


  1.      sodeloválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sodelovanje: otroci potrebujejo sodelovalno skupno igro / sodelovalni odnosi v kmečkem okolju ♪
  2.      sòoblikoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) kdor je skupaj s kom oblikovalec česa: sooblikovalec makete / sooblikovalec otrokove duševnosti ♪
  3.      sòoblikoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od sooblikovalec: sooblikovalka arboretuma ♪
  4.      sòstanoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) 1. stanovalec v razmerju do drugega stanovalca v istem prostoru, v isti hiši: dobiti v sobo sostanovalca; z glasno glasbo je motil sostanovalce / v malih oglasih iščem sobo, grem tudi za sostanovalca 2. jur. imetnik stanovanjske pravice, ki v istem stanovanju nekatere prostore uporablja sam, nekatere pa skupaj z drugim imetnikom stanovanjske pravice: z odločbo dokazati svoj položaj sostanovalca ♪
  5.      sòstanoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od sostanovalec: odnosi med sostanovalkami v domu / v malih oglasih sprejmem študentko za sostanovalko ♪
  6.      sòstanoválski  -a -o [ls in u̯s] prid. (ȍ-ȃ) nanašajoč se na sostanovalce: sostanovalski spori / biti v sostanovalskem razmerju ♪
  7.      sòtekmoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) tekmovalec v razmerju do drugega tekmovalca, s katerim skupaj tekmuje: v zadnjem delu proge je prehitel vse sotekmovalce ♪
  8.      sòtekmoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od sotekmovalec: premagala je vse sotekmovalke ♪
  9.      spakoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) ekspr. kdor se (rad) spakuje: on je velik spakovalec ● ekspr., redko mikalo ga je gledališče in življenje spakovalcev igralcev, komedijantov ♪
  10.      spisoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) zastar. pisec, pisatelj: spisovalec spominov; roman znanega spisovalca ♪
  11.      spoštoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor koga spoštuje: imeti veliko spoštovalcev in prijateljev / pesnikovi spoštovalci so priredili ob obletnici njegove smrti literarni večer / prebivalci tega mesta so veliki spoštovalci likovne umetnosti ljubitelji ♪
  12.      stanoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor stanuje navadno v hiši, bloku: sestanek stanovalcev; hišni red za stanovalce / mesto ima več kot sto tisoč stanovalcev prebivalcev ♪
  13.      stanovalíšče  -a s (í) zastar. stanovanje, bivališče: nikjer ni bilo videti človeškega stanovališča; dijaško stanovališče ♪
  14.      stanoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od stanovalec: stanovalci in stanovalke ♪
  15.      strahoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor koga strahuje: odkriti nočne strahovalce in napadalce / ekspr. otrok je pravi strahovalec v družini uveljavlja svojo voljo ♪
  16.      strahoválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se strahuje: strahovalni ukrepi okupatorja / strahovalne metode v vzgoji ♪
  17.      strahoválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od strahovalec: strahovalka otrok ♪
  18.      svatoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) svat: vriskanje veselih svatovalcev ♪
  19.      svatoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od svatovalec: začele so prihajati svatovalke ♪
  20.      svetoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor z (na)sveti usmerja, vodi: bil je njihov prijatelj in svetovalec; izbrati si koga za svetovalca; dober, preudaren svetovalec // navadno s prilastkom kdor daje (na)svete, strokovna mnenja: sodeloval je pri tem projektu kot svetovalec; priložnostni, stalni jezikovni svetovalec; imajo novega modnega, pravnega, umetniškega svetovalca ♦ ped. poklicni svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri izbiri najustreznejšega poklica; šol. pedagoški svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri vzgojnem in izobraževalnem delu šol 2. navadno s prilastkom naslov za delavca na visokem položaju: biti imenovan za svetovalca / posebni svetovalec predsednika; samostojni svetovalec; svetovalec državnega sekretarja za zunanje zadeve 3. v nekaterih državah naslov za visokega državnega uradnika: napredoval je v svetovalca / sodni svetovalec sodni svetnik ♪
  21.      svetoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na svetovanje: svetovalna naloga, vloga / organizirati svetovalno službo; svetovalno delo / svetovalni organ; svetovalna telesa skupščine ♪
  22.      svetoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od svetovalec: žena mu je bila najboljša prijateljica in svetovalka; dobra, pametna svetovalka / pri delu je sodelovala kot svetovalka; modna svetovalka / pedagoška svetovalka / samostojna svetovalka ♪
  23.      svetoválnica  -e ž (ȃ) posvetovalnica: hoditi, iti v svetovalnico / vzgojna svetovalnica; svetovalnica za kontracepcijo / poklicna svetovalnica ♪
  24.      svetoválski  -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) redko svetovalen: svetovalsko delo ♪
  25.      svetoválstvo  -a [ls in u̯s] s (ȃ) 1. dejavnost svetovalcev: posvetiti se svetovalstvu / začeli so se kazati sledovi njegovega svetovalstva 2. svetovalna služba: svetovalstvo za izbiro poklica / pravno svetovalstvo ● sodnik in mestno svetovalstvo v stari Avstriji mestni svet, svétniki ♪

   201 226 251 276 301 326 351 376 401 426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA