Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
oval (313-337) 
- razpihoválec -lca [u̯c] m (ȃ) ekspr. kdor razpihuje: razpihovalec ognja / razpihovalci upora ♪
- razpisoválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj razpisuje: razpisovalec natečaja ♪
- razrezoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razrezuje: razrezovalec je z ostrim nožem razrezoval meso ♪
- raztegoválen -lna -o prid. (ȃ) usnj., v zvezi raztegovalni stroj stroj za raztegovanje usnja ♪
- razvezoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razvezovanje: razvezovalni postopek ♦ lingv. razvezovalna razlaga razlaga besede z besedami, ki jo sestavljajo ♪
- redoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na redovanje: redovalni kriteriji / redovalna konferenca konferenca učiteljskega zbora ob koncu vsakega četrtletja o učnih uspehih in vedenju učencev ♪
- redoválnica -e ž (ȃ) šol. uradna knjiga, v katero se vpisujejo ocene učencev določenega razreda, skupine: vpisovati ocene v redovalnico; dnevnik in redovalnica / žepna redovalnica učiteljeva beležnica za vpisovanje ocen ♪
- rokoválec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) zastar. delavec, zaposlen pri manipulaciji; manipulant: rokovalec materiala ♪
- sámopožrtvoválnost -i ž (ȃ-ȃ) knjiž. požrtvovalnost: zaradi samopožrtvovalnosti je bil zelo priljubljen / stregla mu je z veliko samopožrtvovalnostjo in samozatajevanjem ♪
- snoválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor kaj snuje: snovalec načrtov / izviren gledališki snovalec ustvarjalec / knjiž. snovalci društva ustanovitelji ♪
- snoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na snovanje: umetniško snovalno delo / snovalni odbor / snovalne priprave ♪
- snoválka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) 1. tekst. delavka, ki snuje: biti snovalka 2. nar. priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti; čolniček ♪
- snoválnica -e [tudi u̯n] ž (ȃ) nar. priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti; čolniček ♪
- sodeloválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sodelovanje: otroci potrebujejo sodelovalno skupno igro / sodelovalni odnosi v kmečkem okolju ♪
- sòoblikoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) kdor je skupaj s kom oblikovalec česa: sooblikovalec makete / sooblikovalec otrokove duševnosti ♪
- sòoblikoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od sooblikovalec: sooblikovalka arboretuma ♪
- sòstanoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) 1. stanovalec v razmerju do drugega stanovalca v istem prostoru, v isti hiši: dobiti v sobo sostanovalca; z glasno glasbo je motil sostanovalce / v malih oglasih iščem sobo, grem tudi za sostanovalca 2. jur. imetnik stanovanjske pravice, ki v istem stanovanju nekatere prostore uporablja sam, nekatere pa skupaj z drugim imetnikom stanovanjske pravice: z odločbo dokazati svoj položaj sostanovalca ♪
- sòstanoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od sostanovalec: odnosi med sostanovalkami v domu / v malih oglasih sprejmem študentko za sostanovalko ♪
- sòstanoválski -a -o [ls in u̯s] prid. (ȍ-ȃ) nanašajoč se na sostanovalce: sostanovalski spori / biti v sostanovalskem razmerju ♪
- sòtekmoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) tekmovalec v razmerju do drugega tekmovalca, s katerim skupaj tekmuje: v zadnjem delu proge je prehitel vse sotekmovalce ♪
- sòtekmoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od sotekmovalec: premagala je vse sotekmovalke ♪
- spakoválec -lca [u̯c] m (ȃ) ekspr. kdor se (rad) spakuje: on je velik spakovalec ● ekspr., redko mikalo ga je gledališče in življenje spakovalcev igralcev, komedijantov ♪
- spisoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) zastar. pisec, pisatelj: spisovalec spominov; roman znanega spisovalca ♪
- spoštoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor koga spoštuje: imeti veliko spoštovalcev in prijateljev / pesnikovi spoštovalci so priredili ob obletnici njegove smrti literarni večer / prebivalci tega mesta so veliki spoštovalci likovne umetnosti ljubitelji ♪
- stanoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor stanuje navadno v hiši, bloku: sestanek stanovalcev; hišni red za stanovalce / mesto ima več kot sto tisoč stanovalcev prebivalcev ♪
188 213 238 263 288 313 338 363 388 413 
