Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

oval (2.713-2.737)


  1.      ravnína  -e ž (í) 1. navadno večji raven svet: prehoditi, prevoziti ravnino; sredi ravnine leži vas; naselili so se na ravnini; cesta se je z griča spustila v ravnino; rodovitna, travnata ravnina / ekspr. okoli njega se je razprostirala široka morska ravnina ravan 2. višina (ravne) površine česa: ta roža ima cvete v isti ravnini; ravnina oken 3. redko, navadno s prilastkom kar opredeljuje kvalitativno vrednost pojava; raven: dvigati izobrazbeno, kulturno, življenjsko ravnino prebivalstva 4. publ., s prilastkom stopnja v razvrstitvi po položaju, pristojnosti, pomembnosti: vprašanje so že obravnavali na različnih ravninah 5. geom. ploskovna tvorba, na kateri leži premica, ki poteka skozi različni točki tvorbe: določati točke na ravnini; lega likov v ravnini; z ravnino presekati kroglo; navpična, vodoravna ravnina / dotikalna ravnina ki se dotika ploskve na določenem mestu; narisna, tlorisna ravnina; prava ravnina na kateri so končne, dostopne točke; projekcijska, risalna, simetrijska ravnina ◊ fiz. polarizacijska ravnina pravokotna na smer električnega polja; lingv. glasoslovna, pomenska, skladenjska ravnina jezika; lit. pripovedna ravnina; šport. ciljna ravnina ravni del tekmovalne steze pred ciljem ♪
  2.      rávno  prisl. (á) nav. ekspr. 1. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: ravno on je to storil / ravno tisto obleko bom kupil; avtomobil je ustavil ravno pred hišo / ravno tak je kot oče; ravno tako govori kot njegov brat; danes sem ga ravno tam srečal kot včeraj; ravno toliko vem kot ti / v vezniški rabi: siten je, ravno zato ga ne maram; to bo treba natančno razložiti. Ravno tako ni jasno vprašanje rokov / v povedno-prislovni rabi premalo delamo, to je ravno / v medmetni rabi ravno prav, takoj pridem // z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: ne grem s teboj, ravno nalašč ne; obleka mu je ravno prav; ravno toliko časa imava, da greva v trgovino // navadno v zvezi s še izraža omejitev za uresničitev dejanja: zdaj bo ravno še čas, da prideva na ta vlak; skril se je v travi, tako da se je ravno glava še videla / ravno trideset dinarjev imam še za avtobus samo, le 2. v nikalnih stavkih izraža rahlo omejitev: ravno klical te nisem, pa če si že tu, tudi prav; dež ni ravno potreben; ravno sprti nismo, prav radi se pa nimamo // izraža nezadostno stopnjo: hrana ni ravno dobra; dekle ni ravno lepo; ni ravno najbolj pameten, je pa priden 3. izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti: vlak je ravno odpeljal / v vezniški rabi zalotili so ga, ravno ko je vdrl v blagajno 4. izraža sočasnost dogajanja v preteklosti ali sedanjosti, gledano s stališča govorečega: ravno odhajal je, ko sem prišel / v vezniški rabi ravno ko je hotel vstopiti, ga je nagovoril neznanec 5. natančno, natanko: danes je ravno pet let od očetove smrti; ravno tri metre blaga potrebujem za plašč ● ekspr. zakaj naj plačam ravno jaz izraža nezadovoljstvo, očitek; pog. to ravno ne izraža, da trditev sogovornika ni v celoti sprejemljiva; iron. ti se pa ravno spoznaš na te stvari nič se ne spoznaš; ekspr. ravno treba ti je bilo iti v kino izraža nejevoljo, očitek; star. kozarček ti ne bo škodoval, če ga ravno nisi vajen čeprav ♪
  3.      ravnodúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) ki nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj: ravnodušen človek; do teh idej, ljudi je ravnodušen / popolnoma ravnodušen je do teh težav, za te težave ga ne vznemirjajo / pripovedoval je z ravnodušnim glasom; jezile so jo bratove ravnodušne pripombe ∙ ekspr. ni ravnodušen do nje čuti do nje naklonjenost, ljubezen ravnodúšno prisl.: ravnodušno gledati, govoriti ♪
  4.      ravnorásel  -sla -o [ǝu̯] prid. (ā á) knjiž. ki je ravne rasti: les mora biti ravnorasel, brez grč in razpok / občudoval je lepo, ravnoraslo dekle, ki je hodilo pred njim ♪
  5.      razbíjati  -am nedov., stil. razbijála (í) 1. z udarcem, udarci delati iz česa majhne, drobne dele: razbijati skalo; razbijati s kladivom; skala se je kotalila po bregu in se razbijala / razbijati na manjše dele; pren., ekspr. s svojim delovanjem razbija temelje naše družbe ♦ fiz. razbijati atome // nasilno delati, da se kaj zelo poškoduje: stavkajoči delavci so razbijali stroje; v pijanosti razbija // delati, povzročati, da kaj zaradi udarca, padca a) razpade na majhne, drobne dele: nerodna je, pri pomivanju pogosto razbija posodo; tanki kozarci se radi razbijajo b) se zelo poškoduje, uniči: otroci pri igri razbijajo igrače; razbijati pohištvo 2. udarjati z nogo, z roko ob kaj: konji so razbijali ob tla; razbijati s pestjo po vratih; močno razbijati // nav. ekspr. s takim udarjanjem delati, povzročati (velik) hrup: pijanec je kričal in razbijal; ne razbijaj, saj boš zbudil celo hišo 3. ekspr. glasno igrati, močno tolči: vsako popoldne sede za klavir in razbija; razbijati na boben / glasba mu razbija po glavi, v ušesih zaradi prevelike glasnosti neprijetno učinkuje nanj 4. ekspr. močno biti, utripati: srce ji je razbijalo od strahu / žila na senceh mu razbija; brezoseb. v glavi mi divje razbija 5. nav. ekspr. delati, povzročati, da kaka celota preide v dele: razbijati prevelika obdelovalna zemljišča / razbijati skupine v več manjših // delati, povzročati, da kaj prenehava obstajati: s svojim vmešavanjem rada razbija zakone / razbijati sovražnikove patrulje / razbijati enotnost 6. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: razbijati iluzije; z dokazovanjem razbijati zmotne teorije ● ekspr. strokovnjaki si že dolgo razbijajo glave s tem problemom veliko razmišljajo o njem; ekspr. s tem si ne bom razbijal glave delal skrbi; sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni razbijáje: razbijaje po vratih, je zbudil otroke razbijajóč -a -e: umiriti razbijajoče srce ♪
  6.      razbírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. razpoznavati znak, znake za glas, glasove in jih povezati v besedo: s prstom je kazal črke in razbiral besede; razbirati napise / nezaupno ga je opazovala, ko je razbiral pismo bral; razbirati podatke z instrumentov odčitavati // razumevati ustaljene, dogovorjene znake; brati: zidar mora znati razbirati gradbeni načrt; razbirati šifrirano besedilo 2. knjiž. z gledanjem, opazovanjem česa ugotavljati, spoznavati kaj: iz urejenosti izložb je razbiral okus, znanje aranžerja / razbirati posamezne predmete razločevati // ugotavljati, spoznavati sploh: iz njegovih besed razbiram, da je zelo nezadovoljen / znanstveniki razbirajo skrivnosti narave odkrivajo, razkrivajo / z njenega obraza razbira, kaj misli ● knjiž. zdelo se je, kot da razbira nasprotnikovo ponudbo presoja, ocenjuje; knjiž. razbiral je, kaj naj reče premišljeval, pretehtaval; publ. razbirati zrno od plev ločevati ♪
  7.      razbíti  -bíjem dov., razbìl (í ȋ) 1. z udarcem, udarci narediti iz česa majhne, drobne dele: razbiti kamen, skalo; s kladivom razbiti / razbiti oreh; ekspr. razbiti na drobne koščke čisto, popolnoma / razbiti na veliko drobcev; udaril je in led se je razbil; pren., ekspr. razbiti temelje družbenega reda // nasilno zelo poškodovati: demonstranti so razbili poslopje, spomenik; s sekiro razbiti vrata / granata je razbila bunker // narediti, povzročiti, da kaj zaradi udarca, padca a) razpade na majhne, drobne dele: vse kozarce je že razbila; s fračo je razbil šipo; zrcalo je padlo na tla in se razbilo / vsa jajca so se razbila b) se zelo poškoduje, uniči: otrok bo igrače hitro razbil; razbiti avtomobil; čoln se je razbil ob čereh; razbiti si koleno / v pretepu mu je razbil nos 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kaka celota preide v dele: razbiti veliko posestvo; prostor razbijemo s primerno namestitvijo pohištva; z nastankom nove države se je ozemlje razbilo / razbiti vojaško enoto; skupino bo treba razbiti zaradi negativnih vplivov na druge učence / razbiti razred v dva manjša // narediti, povzročiti, da kaj preneha a) obstajati: s svojim vmešavanjem je razbila prijateljevo družino; njuno prijateljstvo se je razbilo / razbiti stari družbeni red / razbiti enotnost / tujčev prihod je razbil dobro razpoloženje / razbiti upanje b) delovati: aretacije so razbile organizacijo, stranko c) biti, potekati: policija je razbila demonstracije; nasprotna skupina si bo prizadevala razbiti sestanek 3. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: razbiti ideale; razbiti teorijo; v trenutku so se razbile vse iluzije / razbiti predsodke odpraviti ● ekspr. ta dogodek mu je razbil vse načrte preprečil, onemogočil; ekspr. glavo ti bom razbil, če ne umolkneš kaznoval te bom; tepen boš ◊ fiz. razbiti atom; šah. razbiti obrambo doseči, da kralj nasprotnega igralca zaradi premaknitve ali izgube figure ni več zavarovan razbívši zastar.: razbivši vrata, so vdrli v hišo razbít -a -o: razbita družina; skleda je razbita ležala na tleh; razbito okno; jedro društva je razbito ∙ knjiž. odgovarjal je z razbitim glasom žalostnim; publ. ozemlje je zelo razbito in nepregledno razčlenjeno; knjiž., redko pesnik je postajal vedno bolj razbit razdvojen, razklan ♪
  8.      razbòj  -ôja m (ȍ ó) zastar. razbojništvo: kaznovali so ga zaradi razboja ♪
  9.      razbojnikováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. delovati, živeti kot razbojnik: razbojnikovali so po gozdovih in cestah ♪
  10.      razbójstvo  -a s (ọ̑) star. razbojništvo: kaznovali so ga zaradi razbojstva / poročila o razbojstvih upornikov ♪
  11.      razčêsniti  -em in razčesníti -čésnem dov. (é ȇ; ȋ ẹ̑) ekspr. razklati, preklati: strela je razčesnila drevo; razčesniti volku glavo; zaradi udarca ob skalo se je čoln razčesnil / razčesniti na dvoje ● ekspr. glavo ti bom razčesnil, če ne umolkneš kaznoval te bom; tepen boš; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razčesneš sploh ne; ekspr. skoraj razčesnil se je od jeze bil je zelo jezen razčêsnjen in razčésnjen -a -o: razčesnjeno deblo ♪
  12.      razčlémben  -bna -o in razčlémben -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razčlembo: razčlembni postopek / občudoval je njegove razčlembne sposobnosti ♦ gled. razčlembna vaja vaja, pri kateri dramaturg in režiser predstavita dramsko delo in razložita zamisel uprizoritve ♪
  13.      razčustvováti  -újem dov. (á ȗ) knjiž. močno čustveno vznemiriti: dekletovo pripovedovanje ga je razčustvovalo; starec se je razčustvoval razčustvován -a -o: razčustvovan človek; postal je razčustvovan; prisl.: razčustvovano je zajokala ♪
  14.      razdájati  -am nedov. (ȃ) dajati po delih: razdajati svoje bogastvo; razdajala je, dokler je bilo kaj v kašči; preveč razdaja, da bi kaj imela / ekspr. svoje znanje je nesebično razdajal // podarjati: svojih slik ni prodajal, ampak razdajal prijateljem razdájati se s požrtvovalnim, nesebičnim delom porabljati svoje sposobnosti za druge: mati se razdaja družini; vse življenje se je samo razdajala / pesnik se razdaja ● knjiž. v ljubezni sta se razdajala se drug drugemu predajala razdajajóč -a -e: razdajajoča se ženska ♪
  15.      razdáti  -dám dov., 2. mn. razdáste in razdáte; razdál (á) dati po delih: denar je razdal revežem; vse je razdala; postopoma razdati / ekspr. vse svoje moči je razdal // podariti: nekaj vina smo prodali, nekaj pa razdali razdáti se s požrtvovalnim, nesebičnim delom porabiti svoje sposobnosti za druge: razdati se družini, za otroke; v svojem kratkem življenju se je razdal / ekspr. razdati se za plemenite cilje ● knjiž. dekle se mu je popolnoma razdalo predalo; ekspr. kar zasluži, razda za hrano porabi razdán -a -o: razdan denar; bogastvo je bilo hitro razdano ♪
  16.      razdréti  -drèm in -dêrem dov., stil. razderó; razdríte in razderíte; razdŕl (ẹ́ ȅ, é) 1. dati kaj na sestavne dele: razdreti kosilnico, stroj; uro je razdrl in očistil; postelja se ni dala razdreti / razdreti kito razplesti; razdreti vozel razvezati / razdreti na sestavne dele 2. s silo narediti, da kaj razpade na dele, kose: otroci so razdrli ptičje gnezdo; vihar je razdrl slamnato streho; razdreti zid podreti, porušiti / naliv je razdrl cesto poškodoval, uničil // odstraniti z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: po končanem delu so razdrli zidarski oder / razdreti šotor 3. pog. sparati: razdreti krilo / razdreti pulover 4. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati: s svojim vmešavanjem boš razdrla njegovo družino; razdreti prijateljstvo; njegovo razmerje s sodelavko se je kmalu razdrlo / novica je razdrla dobro razpoloženje 5. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: hotel mu je razdreti vse iluzije // razveljaviti: razdreti pogodbo; razdreti zaroko 6. ekspr. reči, povedati: pridi k nam, bomo kakšno pametno razdrli; razdreti šalo ● pog. najbolje bi bilo, da razdreva prenehava biti v ljubezenskem odnosu; ekspr. že večkrat napovedana poroka se je razdrla je ni bilo; ekspr. ženina smrt mu je razdrla načrte preprečila, onemogočila ◊ etn. razdreti prejo imeti pojedino s pitjem in plesom po končani preji razdŕt -a -o: razdrto kolo; razdrto ravnotežje; upanje je bilo razdrto ∙ ekspr. postelja je še poležana in razdrta razmetana ♪
  17.      razdrobítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razdrobiti: razdrobitev obdelovalnih zemljišč ♪
  18.      razdrobíti  -ím dov., razdróbil (ȋ í) narediti iz česa majhne, drobne dele: razdrobiti kos kruha; z udarcem razdrobiti skalo; kvas se je razdrobil / z zobmi hrano razdrobimo zdrobimo / razdrobiti na koščke // iz celote narediti dele, manjše enote: razdrobiti podjetje, posestvo; obdelovalna zemlja se je postopoma razdrobila / dežela se je razdrobila v več državic // knjiž. narediti kaj manj trdno, močno: dogodek je razdrobil našo vero v pravičnost; njuno prijateljstvo se je kmalu razdrobilo ● nar. prosil ga je, naj mu razdrobi bankovec za tisoč dinarjev menja; knjiž. podoba idealnega sveta se je razdrobila je izginila razdrobljèn -êna -o: razdrobljena kmečka posest; razdrobljeno steklo; podjetja so majhna in razdrobljena; politično razdrobljen ♪
  19.      rázen  -zna -o prid. (ā) 1. mn. ki izraža večje število a) nedoločenih oseb ali stvari iz določene vrste: prišli so ljudje iz raznih krajev domovine; glasba raznih narodov; sodelujejo tekmovalci iz raznih evropskih držav; to je značilno za razna zgodovinska obdobja b) oseb ali stvari, ki so znane, a se nočejo, ne morejo imenovati: to so mi povedali razni ljudje; o njem govorijo razne stvari // ki izraža večje število oseb ali stvari a) ki niso iste vrste: prodaja razne predmete; opravlja razna dela / razne vrste sadja b) ki niso enake: trakovi raznih barv; pecivo raznih oblik 2. star. različen: besedi imata razen pomen / vračala sta se po raznih poteh rázno prisl., star. različno: razno oblikovani predmeti; sam.: preiti k točki razno k zadnji točki dnevnega reda, pri kateri se obravnavajo manj pomembna vprašanja ♪
  20.      razglašênje  -a s (é) glagolnik od razglasiti, sporočiti: razglašenje republike ◊ rel. razglašenje Gospodovo praznik v spomin na tri kralje, ki so počastili in obdarovali novorojenega Kristusa, 6. januarja ♪
  21.      razgledováti se  -újem se nedov. (á ȗ) 1. gledati na vse strani z namenom, da se kaj vidi, ugotovi: pogosto sva se ustavila in se razgledovala; z vrha smo se dolgo razgledovali; razgledoval se je, kam bi postavil kip / razgledovati se po okolici; pren., ekspr. pogosto se je razgledoval po svojem življenju 2. prilagajati se gledanju v neugodnih okoliščinah: ko so ugasnile luči, so se nekaj časa razgledovali 3. z opazovanjem, proučevanjem seznanjati se s čim, spoznavati kaj: v mladosti se je veliko razgledoval po svetu / razgledovati se po sodobni umetnosti, zgodovini 4. redko iskati, ogledovati se: ko je prišel od vojakov, se je razgledoval po primerni službi / čas je, da se začneš razgledovati za ženo ● ekspr. nad ravnino se razgleduje grad je, stoji; ekspr. hiša se razgleduje po poljih iz nje, od nje je razgled po poljih razgledováti zastar. ogledovati, pregledovati: vojaki razgledujejo okolico stavbe razgledujóč se -a -e: razgledujoč se po dolini, je zagledal čredo gamsov ♪
  22.      razgorévati se  -am se nedov. (ẹ́) 1. začenjati močneje goreti: polena se razgorevajo; hitro se razgorevati / opazoval je, kako se ogenj razgoreva // začenjati dajati močno svetlobo: petrolejka se je razgorevala in kmalu smo dobro videli // knjiž. začenjati močneje žareti: na nebu se že razgorevajo zvezde / njene oči so se razgorevale od pričakovanja 2. ekspr. pojavljati se v veliki meri: strasti se razgorevajo / boji za svobodo so se vedno bolj razgorevali razgorevajóč se -a -e: počasi se razgorevajoč ogenj ♪
  23.      razgrínjati  -am nedov. (í) 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razgrinjati preprogo, zemljevid / ekspr. tulipani že razgrinjajo popke odpirajo; se razcvetajo / metulj razgrinja krila // delati, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razgrinjati prt na mizo, papir po tleh; pren., pesn. noč je razgrinjala temno odejo čez polje 2. delati, da kaj zavzame čim večjo površino: razgrinjati krhlje po lesi, da se sušijo 3. delati, da kaj ni več skupaj, na kupu: ko je iskala orehe, je morala razgrinjati listje // razmikati: razgrinjati veje 4. knjiž. kazati, razkrivati: v delu razgrinja svoje poglede na čas in sodobnike ∙ publ. pred nami je razgrinjal svoje vtise o pravkar končani konferenci obširno nam je pripovedoval o njih razgrínjati se nav. ekspr., s prislovnim določilom 1. biti, obstajati na razmeroma veliki površini: po prisojni strani hriba se razgrinjajo vinogradi; za hišo se razgrinja vrt / nad dolino se razgrinja zvezdnato nebo 2. prihajati na kako površino, navadno veliko: nad jezero se že razgrinja megla ♪
  24.      razhájati se  -am se nedov. (ȃ) 1. odhajati na več strani: množica se razhaja; po tekmi so se gledalci zadovoljni razhajali; hitro, molče se razhajati / zborovalci se počasi razhajajo po domovih / ekspr. proti poldnevu so se megle začele razhajati 2. ne potekati več blizu skupaj, v isti smeri: od tu naprej se cesta in železniška proga razhajata; žarki se pri prehodu skozi lečo razhajajo; pahljačasto se razhajati / živci se razhajajo na vse strani 3. biti ali postajati vedno bolj različen: slovenska narečja so se razhajala; življenjske poti nekdanjih sodelavcev se razhajajo // publ. biti različen, razlikovati se: najini interesi se popolnoma razhajajo; mnenja strokovnjakov se razhajajo / razhajati se med seboj / razhajati se v mišljenju, pogledih ● publ. dirigent in solist se večkrat razhajata nista usklajena; ekspr. njegove besede se razhajajo z dejanji se ne skladajo; ekspr. z možem se vedno bolj razhajata ne čutita več medsebojne naklonjenosti, ljubezni ◊ biol. razvijati se v različne smeri razhajajóč se -a -e: razhajajoč se so veselo prepevali; razhajajoči se ljudje ♪
  25.      razíti se  -ídem se dov., razšèl se razšlà se razšlò se tudi razšló se (í) 1. oditi na več strani: gledalci, ljudje so se razšli; razšli so se razočarani in utrujeni; razšla sta se brez pozdrava; množica se je hitro, molče, mrmraje razšla; razšli so se kot prijatelji / razšli se bodo na vse strani / ekspr. ostala sta sama, otroci so se razšli po svetu 2. prenehati potekati blizu skupaj, v isti smeri: na ravnini se železniška proga in cesta razideta / poti se razidejo na vse strani 3. publ., z orodnikom prenehati imeti zvezo, stike s kom: z njim smo se razšli zaradi različnih pogledov na življenje / s takimi nazori smo se že razšli / s poezijo se je že v mladosti razšel ne piše in ne bere več pesmi 4. publ. prenehati delovati, obstajati: zaradi nesoglasij se je društvo razšlo; ker so poslovala z izgubo, so se morala nekatera podjetja raziti ● star. dim se je hitro razšel razkadil; publ. moštvi sta se razšli z neodločenim rezultatom sta igrali neodločeno; publ. orkester in pevec sta se večkrat razšla nista bila usklajena; ekspr. v mladosti so bili nerazdružljivi, potem pa so se njihove poti razšle niso več živeli skupaj; niso bili več v prijateljskih odnosih; ekspr. s fantom se je razšla ni več v ljubezenskem odnosu z njim; ekspr. po dveh letih zakona sta se razšla sta se razvezala ♪

   2.588 2.613 2.638 2.663 2.688 2.713 2.738 2.763 2.788 2.813  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA