Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
oval (263-287) 
- prežvekoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od prežvekovalec: krava je prežvekovalka ♪
- prežvekoválnik -a [tudi u̯n] m (ȃ) zool. del želodca prežvekovalcev, v katerem se kopiči hrana ♪
- prežvekoválski -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na prežvekovalce: prežvekovalske navade / prežvekovalski želodec ♪
- pričakoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj pričakuje: pričakovalec dediščine; podražitev je prizadela zlasti pričakovalce stanovanj ♪
- pričakoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pričakovanje: pričakovalna nervoza, tesnoba / pričakovalni čas ♪
- prideloválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj prideluje: dati navodila pridelovalcem krompirja; pridelovalec vina / publ. ta dežela je pomemben pridelovalec in izvoznik pšenice v tej deželi pridelujejo in izvažajo dosti pšenice ♪
- prideloválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pridelovanje: pridelovalni stroški pšenice; pridelovalne možnosti / določiti pridelovalno področje za sadje ♪
- prideloválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od pridelovalec: Brazilija je glavna pridelovalka kave ♪
- prikazoválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor kaj prikazuje: prikazovalec človeških usod ♪
- prikazoválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se prikazuje: prikazovalne metode ♦ elektr. prikazovalna naprava naprava, ki na zaslonu prikazuje določene podatke ♪
- prikazoválnik -a m (ȃ) elektr. elektronska naprava, ki omogoča na prirejenem zaslonu prikazovanje določenih sporočil: prebrati, videti na prikazovalniku / prikazovalnik reklam, temperature ♪
- prilizoválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor se prilizuje: prilizovalce je sovražil ♪
- prilizoválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki se prilizuje: preračunljiva prilizovalka ♪
- prilizoválski -a -o [u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na prilizovalce ali prilizovanje: prilizovalsko vedenje ♪
- priposestvoválen -lna -o prid. (ȃ) jur. v katerem se priposestvuje: priposestvovalni čas; priposestvovalna doba ♪
- pripovedoválčev -a -o [u̯č] prid. (ȃ) nanašajoč se na pripovedovalca: pripovedovalčev jezik je izbran, druge osebe romana pa govorijo v narečju; pripovedovalčevo vrednotenje negativnih junakov ♪
- pripovedoválec -lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor kaj pripoveduje: pripovedovalec je umolknil; pripovedovalec in poslušalci / ljudski pripovedovalec ♦ lit. literarna oseba, ki dogajanje v pripovednem delu jezikovno uresničuje 2. zastar. pripovednik, pisatelj: slovenski pripovedovalec Jurčič; pesniki in pripovedovalci ♪
- pripovedoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pripovedovanje: pripovedovalni dar; pripovedovalna spretnost / pripovedovalni čas ♪
- pripovedoválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od pripovedovalec: zgovorna pripovedovalka / pripovedovalka pravljic ♪
- pripovedoválski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na pripovedovalce: pripovedovalski dar ♪
- pripovedoválstvo -a [u̯s in ls] s (ȃ) knjiž., redko pripovedništvo: literarno pripovedovalstvo / njegov roman je primer modernejšega pripovedovalstva ♪
- prirezoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) delavec, ki prirezuje: prirezovalec zgornjih delov obutve / prirezovalec lesa ♪
- prirezoválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za prirezovanje: prirezovalni nož; prirezovalna deska ♪
- prirezoválnica -e ž (ȃ) prostor, obrat, kjer se kroji, prirezuje: prirezovalnica in šivalnica v tovarni obutve / prirezovalnica lesa ♪
- prisluškoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prisluškuje: govorila sta brez prisluškovalca; prisluškovalec za vrati / bil je prisluškovalec proti svoji volji nehote je moral poslušati / knjiž. tankočuten prisluškovalec ljudem, rodni zemlji // kdor zbira podatke s poslušanjem mnenja ljudi: postati prisluškovalec; prisluškovalec tuje države; prisluškovalci, konfidenti in denuncianti ♪
138 163 188 213 238 263 288 313 338 363 
