Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

oval (2.438-2.462)


  1.      premagováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. v tekmovanju, boju dosegati, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: domače moštvo navadno premaguje goste; premagovati napadalca, sovražnika; pren., ekspr. dobrota premaguje sovraštvo // biti sposoben odločujoče vplivati na pojavitev, potek, stanje česa: premagovati jezo, žalost; premagovati strah pred čim / s težavo je premagovala solze zadrževala 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: jok jo premaguje; spanec ga premaguje 3. nav. ekspr. delati, povzročati, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati: premagovati nasprotja, ovire, težave / premagovati posledice katastrofe, potresa premagováti se ostajati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: s težavo se je premagoval, da mu ni ostro odgovoril; ni se mogla več premagovati in je zajokala premagujóč -a -e: premagujoč solze, je odgovorila na vprašanje; premagujoč nasmeh; premagujoča žalost ♪
  2.      premakníti  in premákniti -em dov. (ȋ á) 1. narediti, da pride kaj na drugo mesto, v drug položaj: premaknil je vse stole v sobi; pri potresu so se skladi premaknili / premaknil je ročico in pritisnil na gumb / v aparatu se je nekaj premaknilo in ne deluje več / premakniti mejnik / premakniti cesto na pobočje; po dogovoru bodo mejo premaknili / premakniti čete proti severu // spremeniti položaj, mesto s potegom, sunkom: zadel se je ob stol in ga premaknil; zaradi neprevidnosti je premaknil lestev in padel z nje; sliko malo premakni, da bo visela naravnost; premakniti na desno // spremeniti položaj telesa, dela telesa: če je glavo le premaknil, ga je zabolelo; premakniti ni mogel ne rok ne nog; ko ga je obvezoval, se ni niti malo premaknil 2. narediti, da kaj preneha biti v mirujočem stanju: uprl se je z vso silo, da bi premaknil voz; bilo je tako mirno, da se noben list ni premaknil; razlegel se je signal in vlak se je premaknil / na povelje se je četa premaknila ● ekspr. nobena prošnja ga ne premakne vztraja pri svojem mnenju, odločitvi; ekspr. nikoli ni ničesar premaknil vzel; ekspr. ni premaknil pogleda z nje neprestano jo je gledal; premakniti datum sestanka preložiti, prestaviti; ekspr. tudi to ga ni premaknilo h kakemu udejstvovanju tudi to ga ni spodbudilo k udejstvovanju; ekspr. premaknili so ga v oddaljen kraj premestili, prestavili; knjiž. zgradbo novele je avtor malo premaknil spremenil ◊ geom. vzporedno premakniti narediti, da se točke predmeta, lika premikajo tako, da so poti posameznih točk vzporedne in enako dolge; šah. premakniti kralja premakníti se in premákniti se 1. opraviti določeno pot: nihalo se premakne vsako sekundo za nekaj centimetrov / ekspr. vsak dan smo se premaknili nekaj kilometrov prehodili 2. iti stran, oditi: stal je pred vrati in se ni premaknil / več dni se ni premaknil od doma; ekspr. glej, da se nikamor ne premakneš / ekspr. ne premakni se, če ti je življenje drago ostani pri miru, na mestu 3. ekspr. spremeniti se, zlasti na bolje: cela stoletja se ni nič premaknilo / njena bolezen se nikamor ne premakne se ne izboljša; dohodki se ne bodo premaknili zvišali, povečali ● ekspr. čas se ni nikamor premaknil mineval je zelo počasi; ekspr. glede stanovanja pa se ne premaknejo ničesar ne naredijo, ukrenejo; publ. naše smučarstvo se je premaknilo z mesta je začelo napredovati, se razvijati; publ. njegova zadeva se je premaknila (z mrtve točke) se je začela reševati, obravnavati ◊ film. zvok se premakne pride v neskladje s sliko zaradi prehitevanja ali zaostajanja; meteor. središče visokega zračnega pritiska se je premaknilo nad Skandinavijo premáknjen -a -o: premaknjen stol; zgodba je časovno nekoliko premaknjena ∙ pog. ta človek je malo premaknjen čudaški, neumen ♦ fot. premaknjeni posnetek posnetek, nastal zaradi premaknitve kamere med snemanjem ♪
  3.      premamíti  in premámiti -im, in premámiti -im dov. (ȋ á; á ȃ) nav. ekspr. 1. s privlačevanjem, vabljenjem povzročiti, da kdo a) naredi kaj neprimernega, nedovoljenega: slaščice so ga premamile, da je jedel kljub prepovedi b) odide kam drugam: boljši zaslužek ga je premamil v mesto 2. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: premamiti koga z lepimi besedami, obljubami / nizka cena ga je premamila, da je kupil plašč / dolgo mu je prigovarjal, nazadnje pa ga je le premamil, da je odšel z njim pregovoril // knjiž. prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premamil, se je preoblekel 3. narediti, povzročiti, da kdo manj razsodno, manj pravilno misli, ravna: hvala navadno vsakega premami / premamiti koga s petjem 4. knjiž. izmamiti: od očeta je premamil ves denar / premamiti komu skrivnost ● ekspr. mogočne gore so ga premamile prevzele, navdušile; dekle je premamil, potem pa zapustil zapeljal ♪
  4.      premámljati  -am nedov. (á) nav. ekspr. 1. delati, povzročati, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: premamljati koga z lepimi besedami / visoki dobitki so ga premamljali, da je kupoval srečke 2. delati, povzročati, da kdo manj razsodno, manj pravilno misli, presoja: hvala ga je premamljala / glasba jo premamlja 3. knjiž. izmamljati: premamljati denar od prijateljev ● ekspr. lepota pokrajine ga je zmeraj premamljala prevzemala, navduševala ♪
  5.      premériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. ugotoviti, določiti, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: premeriti hlode; premeriti parcelo, zemljišče 2. ekspr. prehoditi: hitro je premeril pot; premeril je sobo podolgem in počez; dijaki so premerili vso deželo prepotovali; z lahkimi koraki je premeril razdaljo; peš je premeril gozd, mesto 3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom (na hitro) pogledati, ogledati: premeril jo je od nog do glave; premeriti s prezirom, sovraštvom; kritično, molče, ostro ga je premerila / premerila jih je s srepimi očmi, pogledi 4. nav. ekspr. oceniti, ovrednotiti: povzpel se je na prste in premeril razdaljo / premeril je svoje dotedanje delo / s hitrim pogledom je premerila dragoceni nakit premérjen -a -o: premerjeno zemljišče ♪
  6.      premetávati  -am nedov. (ȃ) 1. z metanjem spravljati kaj drugam, na drugo mesto: premetavati gramoz, pesek; premetavati z lopato / premetavati kovance v žepu // nav. ekspr. hitro, sunkovito spravljati kaj z enega mesta na drugo: premetavati knjige, perilo; premetavati po omari / premetavati grižljaj po ustih / vsak dan so mu premetavali hišo, da bi odkrili ilegalno literaturo prizadevno preiskovali, pregledovali 2. navadno s prislovnim določilom s silo povzročati, da kaj hitro, sunkovito spreminja položaj v prostoru: valovi so premetavali čoln sem ter tja; vihar je premetaval ladjo, kot bi bila iz papirja; brezoseb. premetavalo jih je po vozu; premetava se od bolečin in stoka; premetavati se po postelji; premetava se kot riba na suhem, v mreži; pren. čustva so ga premetavala iz skrajnosti v skrajnost; življenje ga neusmiljeno premetava ● pog. vse popoldne sta premetavala karte kvartala; star. nemirno je premetaval liste v albumu obračal; ekspr. to misel je dolgo premetaval (po glavi) dolgo je premišljal o tem; ekspr. premetavali so se po blatnem kolovozu proti vasi peljali so se ♪
  7.      premetênost  -i ž (é) lastnost premetenega človeka: premetenost je podedoval po očetu; kmečka premetenost in zvitost ♪
  8.      prémija  -e ž (ẹ́) 1. nagrada, plačilo: dati premijo za prihranek pri gorivu; deliti premije; izplačati nogometašem premije / žival je na razstavi dobila premijo 2. navadno v zvezi zavarovalna premija denarni znesek, ki ga je treba plačati zavarovalnici za določeno vrsto zavarovanja: plačevati visoke zavarovalne premije 3. dobitek za srečko z izžrebano šestmestno številko: zadeti premijo na loteriji / glavna premija z najvišjim dobitkom 4. ekon. denarna pomoč proizvajalcem, zlasti kmetijskim, za pospeševanje proizvodnje v obliki dodatka k ceni pri prodaji: izplačevati premije; podjetjem so odobrili premijo; premije za mleko / izvozna premija premija države izvozniku za pospeševanje izvoza ♪
  9.      premík  -a m (ȋ) glagolnik od premakniti: a) pri premiku se je mizi zlomila noga; potresni premiki / premik čet b) premiki luči c) premik glave, noge / od strani je opazovala vsak njegov premik gib č) njegov nastop pomeni za vse določen premik; družbeni, gospodarski, idejni, kulturni, sociološki premiki; ugotoviti velik premik v odnosu do ljudske poezije / pri cenah predvidevajo nadaljnje premike zvišanja ● s tem stoletjem se približujemo koncu premikov ljudstev naseljevanj, priseljevanj ◊ elektr. fazni premik prehitevanje ali zaostajanje ene električne veličine glede na drugo iste vrste; lingv. premik naglasa na drug zlog ♪
  10.      premíkanje  -a s (ȋ) glagolnik od premikati: prestavljanje in premikanje stolov / premikanje ustnic / premikanje v vodi je žival po svoje oblikovalo ♦ lingv. glagoli premikanja glagoli, ki izražajo premikanje ♪
  11.      premínjanje  -a s (í) knjiž. minevanje: opazoval je preminjanje poletja / nastajanje in preminjanje v naravi ♪
  12.      preminúli  -a -o prid. (ú) knjiž. umrli: objokovali so preminulega očeta / pred nedavnim preminulemu pesniku so postavili spomenik; sam.: trupla treh preminulih so mornarji vrgli v morje; prim. preminiti ♪
  13.      premíšljenost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost premišljenega: občudoval je njihovo vestnost in premišljenost; premišljenost njegovega ravnanja jih je presenečala / premišljenost dejanja ♪
  14.      premnóg  -a -o prid. (ọ̑) mn., ekspr. ki izraža zelo veliko število oseb, stvari od kake celote: premnogi ljudje so preveč zaposleni; ed., star. premnog tekmovalec je odnehal // ki izraža zelo veliko število oseb, stvari sploh: od premnogih skrbi še spati ne more; v boju s premnogimi težavami so delavci postali izkušeni in odločni / od premnogega dela utrujen preobilnega; sam.: premnogi mislijo, da je to le začasno; premnogim je obljubljal, a redko držal besedo ♪
  15.      premočŕten  -tna -o prid. (ȓ) knjiž. 1. raven: premočrtne ceste in ulice so dajale mestu posebno podobo / opazoval je, kako sonce zahaja za premočrtno obzorje 2. dosleden, načelen: je zelo premočrten človek / ljudje premočrtnih misli / cenili so jo zaradi njene premočrtne odločnosti // enosmeren, enostranski: značaj glavnega junaka je preveč premočrten / pisateljev literarni razvoj ne sme biti premočrten ◊ fiz. premočrtno gibanje premo gibanje; geom. premočrtni lik lik, ki ga omejujejo same ravne črte; premočrtni koordinatni sistem koordinatni sistem, pri katerem so koordinatne osi premice premočŕtno prisl.: ulice so speljali premočrtno; svetlobni žarki se širijo premočrtno; premočrtno usmerjen razvoj ♪
  16.      premočŕtnost  -i ž (ȓ) knjiž. 1. ravnost: premočrtnost ulic in cest 2. doslednost, načelnost: posmehoval se je njeni premočrtnosti; pomanjkanje premočrtnosti lahko razvoju škoduje ♪
  17.      premogóčen  -čna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. preveč mogočen: gospodar je postal premogočen / bal se je svoje premogočne tašče 2. ekspr. mogočen: občudoval je očetovo premogočno postavo; rad je zahajal v gore, ker so se mu zdele premogočne / star., v vljudnostnem nagovoru premogočni gospod ♪
  18.      premogóčnost  -i ž (ọ́) 1. prevelika mogočnost: premogočnost nekaterih gospodarjev 2. ekspr. mogočnost: občudoval je premogočnost zasneženih vrhov ♪
  19.      premostováti  -újem nedov. (á ȗ) redko premoščati: potok premostujejo drevesna debla / z lahkoto je premostovala razlike med njunima značajema ♪
  20.      premotíti  in premótiti -im dov. (ȋ ọ́) nav. ekspr. 1. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, neprimernega: premotiti koga z obljubami / nizka cena ga je premotila, da je stvar kupil; priložnost, skušnjava ga je premotila 2. narediti, povzročiti, da se pozornost, misli koga usmerijo drugam: premotiti otroka z igračo; skušal se je premotiti z delom // prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premotil, se je preoblekel 3. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: premotil mu je hčer 4. star. prekiniti, pretrgati: tišino je premotil tlesk pokrova / že dobro, je premotil njeno zgovornost ● ekspr. truden je bil, vendar ga spanec ni premotil vendar ni zaspal premóten -a -o: marsikdo je bil že premoten; premoten pri delu ♪
  21.      premožênje  -a s (é) stvari, denar, ki jih ima kdo v svoji lasti: njegovo premoženje raste, se veča; ekspr. dokopati se do premoženja; imeti, izgubiti, zapraviti premoženje; izročiti, zapustiti premoženje komu; odvzeti komu premoženje; podedoval, pridobil si je veliko premoženje; jamčiti za kaj s premoženjem; majhno premoženje; skupno premoženje zakoncev; premoženje gospodarske organizacije / družbeno, državno premoženje ∙ ekspr. to stane celo premoženje je zelo drago; ekspr. to je vse njegovo premoženje samo to ima ♪
  22.      prenapétost  -i ž (ẹ̑) 1. strastna, nestrpna zavzetost za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor: njegova prenapetost ni razumljiva / nacionalistična, verska prenapetost // ekspr. stanje velike čustvene vznemirjenosti: čustvena, živčna prenapetost / živi v nenehni prenapetosti 2. lastnost, stanje prenapetega: zmanjšati prenapetost žice / prenapetost načrtov / prenapetost njegove strankarske pripadnosti ♦ elektr. napetost, ki je nekajkrat višja od obratovalne napetosti, navadno zelo kratkotrajna ♪
  23.      prenapóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč naporen: zdravniški poklic je zanj prenaporen; prenaporna pot, tura; predolgo in prenaporno gibanje ji je škodovalo prenapórno prisl.: prenaporno delati ♪
  24.      prenaséljenost  -i ž (ẹ́) pojav, stanje, da je kaj preveč gosto naseljeno: prenaseljenost nekaterih mest, pokrajin povzroča velike probleme ♦ ekon. agrarna prenaseljenost pojav, stanje, da se na določenem področju s poljedelstvom ukvarja glede na površino obdelovalne zemlje, višino pridelka preveč ljudi; relativna prenaseljenost pojav, stanje, da je naseljenih na določenem področju glede na tehnične možnosti, družbenoekonomske okoliščine preveč ljudi ♪
  25.      prenášati  -am nedov. (ȃ) 1. z nošenjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prenašati tovor, vreče; stole prenašajo iz sobe v sobo; prenašati na hrbtu, v rokah, za vratom; kose železa so prenašali z velikimi kleščami / ekspr.: ves dan že prenaša vedro okrog; zmeraj prenaša otroka s seboj nosi // delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: da jih ne bi odkrili, so prenašali sestanke iz ulice v ulico // delati, da kaj deluje, učinkuje drugje, na drug predmet: prenašati težo z ene noge na drugo / publ., z oslabljenim pomenom poudarek so začeli prenašati na ideološki boj 2. delati, povzročati, da kaj kam pride: živci prenašajo dražljaje, vzburjenje; prenašati električno energijo, gibanje, vrtenje / prenašati po žicah, z električnim tokom 3. navadno v zvezi z na imeti kaj na sebi, v sebi in povzročati, da to lahko dobi (še) kdo drug: prenašati dedne lastnosti na potomstvo; njegov nemir se prenaša tudi na druge; njena plemenitost se prenaša tudi na otroke / prenašati izkušnje na mlajše / prenašati bolezen; povzročitelja te bolezni prenaša mrčes; te klice se prenašajo z dotikom 4. delati, da kaj nastopa kje drugje, v drugačni obliki: prenašati kroje s krojnih pol na blago; prenašati pripombe v rokopis; prenašati sistem znakov v drug sistem / ta prevajalec uspešno prenaša tuje posebnosti v domači jezik / prenašati ideje v prakso, življenje // omogočati, da zunaj studia posneta slika, zvok telekomunikacijsko prihaja vanj: televizija bo prenašala vse zborovanje; prenašati govor, prireditev iz dvorane / neposredno prenašati tekmo s tekmovališča istočasno s tekmo 5. navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa: prenašati odgovornost na druge / država je postopno prenašala svoje funkcije na družbene organizacije; te naloge se prenašajo na krajevne skupnosti 6. ekspr. prestajati, trpeti: po operaciji je prenašal hude bolečine; dolgo je prenašal krivico, žalitve; takrat je moral prenašati velike napore / že dvajset let prenašam zakonski jarem sem poročen 7. biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic a) zaradi sprejemanja hrane, snovi v telo: teh snovi njegov organizem ne prenaša; ali prenašaš kavo, alkoholne pijače; lahko hrano še prenaša b) ob zaznavanju čutnih dražljajev: hrupa, vpitja ne prenaša; njene bolne oči sončne svetlobe niso prenašale; lahko prenašati hud mraz, vročino / ekspr. njihovih pogledov ni mogel prenašati c) ob sprejemanju kakega stanja: prenašati bolečine, trpljenje; ali lahko prenašaš negotovost / ekspr. samega sebe več ne prenaša č) zaradi delovanja, vplivanja česa: moči prenašati napor; vožnjo z avtomobilom težko prenaša // ne kazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: očitkov, podtikanj ne prenaša; znal je prenašati žalost; potrpežljivo, ravnodušno, vdano prenašati; ekspr. njene muhe mirno prenaša / misli na smrt ne more prenašati 8. ekspr., navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: takih ljudi ne prenašam / ne prenašam njegove domišljavosti ● ekspr. pošte prenašati pripovedovati zaupane, zaupne stvari o kom; leta dobro prenaša je še krepek, zdrav za svoja leta ◊ mat. prenašati člene enačbe; strojn. pritisk se prenaša hidravlično prenašajóč -a -e: prenašajoč opeko na gradbišču, se je poškodoval prenášan -a -o: knjiž. potrpežljivo prenašane bolečine ♪

   2.313 2.338 2.363 2.388 2.413 2.438 2.463 2.488 2.513 2.538  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA