Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
oval (176-200) 
- péstovalica in pestoválica -e ž (ẹ́; ȃ) knjiž. okoli vratu zavezana ruta za oporo poškodovane ali obolele roke; oporna ruta: nositi roko na pestovalici, v pestovalici ♪
- pocinkoválnica -e ž (ȃ) obrat, delavnica za cinkanje: delati v pocinkovalnici ♪
- podkupoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor podkupuje: odkriti, razkrinkati podkupovalce ♪
- podpihoválec -lca [u̯c] m (ȃ) knjiž. kdor hujska, ščuva: podpihovalci in nergači / politični, vojni podpihovalci ♪
- podpihoválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od podpihovalec: podpihovalka prepirov, sovraštva ♪
- podpihoválski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) knjiž. hujskaški, ščuvalen: podpihovalsko govorjenje / podpihovalski glas ♪
- podpisoválec -lca [u̯c] m (ȃ) redko podpisnik: priča in podpisovalec ♪
- pòdstanoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) jur. kdor vzame v najem stanovanjske prostore od imetnika stanovanjske pravice; podnajemnik: pravice podstanovalcev ♪
- pòdstanoválski -a -o [u̯s in ls] prid. (ȍ-ȃ) jur. podnajemniški: podstanovalski prostor / podstanovalsko razmerje ♪
- pogozdoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) delavec, ki pogozduje: spretni pogozdovalci ♪
- pogozdoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pogozdovanje: pogozdovalna akcija / pogozdovalna področja ♪
- pohajkoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) nav. ekspr. kdor (rad) pohajkuje: skupina nočnih pohajkovalcev / berači in pohajkovalci ♪
- poizvedoválec tudi pozvedoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor poizveduje: poizvedovalcu ni povedal vsega ♪
- poizvedoválen tudi pozvedoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poizvedovanje: poizvedovalna akcija / pred sestavljanjem ankete se je treba odločiti za ustrezno poizvedovalno obliko / poizvedovalne patrulje so se vračale z obhodov ♪
- pokazoválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) publ., navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa: analizirati pokazovalce gibanja proizvodnje / ta zahteva je eden od pokazovalcev, da postaja problem pereč znakov, dokazov ◊ šport., voj. kdor iz zaklonišča pri tarči kaže zadetke ♪
- pomiloválen -lna -o prid. (ȃ) ki izraža, kaže pomilovanje: pomilovalen izraz ga je žalil pomiloválno prisl.: pomilovalno gledati, skomigniti z rameni ♪
- ponazoroválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se ponazarja: ponazorovalni primeri; ponazorovalna sredstva ♪
- ponikoválnica -e ž (ȃ) 1. grad. naprava za odvajanje vode s površja v prepustne zemeljske plasti: zgradili so tudi več ponikovalnic; vodo so speljali v ponikovalnico 2. redko ponikalnica: struga ponikovalnice ♪
- ponikoválnik -a m (ȃ) knjiž., redko pokončna cev v tleh za odvajanje vode s površja; požiralnik: cestni, dvoriščni ponikovalnik ♪
- popisoválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor popisuje: pri popisu prebivalstva sodeluje veliko popisovalcev ♪
- popisoválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki popisuje ♪
- posedoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na posedovanje: imel je posedovalni nagon / gospodarica je bila stroga in posedovalna ženska ♪
- posloválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poslovanje: poslovalni čas / poslovalni predpisi ♪
- posloválnica -e ž (ȃ) poslovna enota določene delovne organizacije: odpreti novo poslovalnico; to blago imajo samo v dveh svojih poslovalnicah; šef poslovalnice / turistična poslovalnica ♪
- posnemoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drug: nekritičen posnemovalec; posnemovalec svojega vzornika; imel je veliko posnemovalcev / posnemovalec ptičjega petja // kdor prevzema način umetniškega ustvarjanja: bil je le posnemovalec, ne pa izviren ustvarjalec; posnemovalec Jurčiča 2. kdor dela kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: posnemovalec znane slike ♪
51 76 101 126 151 176 201 226 251 276 
