Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

oval (101-125)



  1.      narekoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na narekovanje: narekovalna hitrost ♦ teh. narekovalni aparat diktafon
  2.      naskakoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor kaj naskakuje: naskakovalci in oblegovalci / ekspr. naskakovalci Mangarta
  3.      naskakoválen  -lna -o prid. () 1. ki je za naskakovanje: naskakovalne naprave / naskakovalne čete 2. zastar. napadalen: postajal je vedno bolj ošaben in naskakovalen
  4.      nasprotoválec  -lca [c tudi lc] m () knjiž. nasprotnik: govornik je poskušal prepričati nasprotovalce
  5.      navdihoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor da navdih: navdihovalec umetniškega dela / navdihovalci in organizatorji osvobodilnega gibanja pobudniki / obsodili so krivce in njihove navdihovalce hujskače
  6.      navdihoválka  -e [k tudi lk] ž () ženska, ki da navdih: navdihovalke pesnikov
  7.      negoválec  -lca [lc in c] m () kdor neguje: v bolezni je bil sin njen negovalec / otroški negovalec
  8.      negoválen  -lna -o prid. () namenjen za negovanje: negovalno sredstvo za ustnice / kmetijske zadruge so opravile obsežna negovalna dela po gozdovih
  9.      negoválka  -e [tudi k] ž () ženska, ki navadno poklicno neguje otroke, bolnike: strokovno šolane negovalke; dela kot negovalka / bolniška, otroška negovalka
  10.      negoválnica  -e ž () avt. delavnica za manjša vzdrževalna dela pri avtomobilih: moderno opremljena negovalnica / avtomobilska negovalnica
  11.      novoválovec  -vca m () žarg., film. predstavnik novega vala: režiserji stare generacije in novovalovci
  12.      občudoválec  -lca [c] m () kdor koga občuduje: pisateljevi občudovalci / občudovalec čebelje delavnosti / občudovalci narave, modernih plesov / dekletovi občudovalci
  13.      občudoválen  -lna -o prid. () ki izraža občudovanje: občudovalni pogledi; občudovalna pisma
  14.      občudoválka  -e [k] ž () ženska, ki koga občuduje: pevec in njegove občudovalke / opazoval je občudovalke razstavljenih slik
  15.      obdeloválec  -lca [c tudi lc] m () kdor se (poklicno) ukvarja z obdelovanjem: zemlja daje več, čeprav se je število njenih obdelovalcev zmanjšalo / prebivalci teh krajev so spretni obdelovalci kamna; obdelovalci optičnih stekel / obdelovalec podatkov
  16.      obdeloválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na obdelovanje: a) obdelovalni stroški; obdelovalna intenzivnost / obdelovalna zemlja zemlja, na kateri se gojijo poljske rastline, trava, vinska trta ali sadno drevje; kmetijska obdelovalna zadruga prva leta po 1945 delovna organizacija, v kateri združujejo kmetje svojo zemljo in delovne pripomočke za skupno kmetijsko pridelovanjeagr. obdelovalni načrt načrt o pripravi zemlje, semena, sadik, kolobarjenja b) obdelovalni postopek; obdelovalne metode; obdelovalna zmogljivost / stružnica in drugi obdelovalni stroji; obdelovalna industrija
  17.      obdeloválnica  -e ž () delavnica, obrat za obdelovanje predmetov: obdelati odlitke v obdelovalnici; obdelovalnica in brusilnica / strojna obdelovalnica; obdelovalnica marmorja
  18.      obedoválec  -lca [c in lc] m () knjiž. kdor jé kosilo: opazovati obedovalce
  19.      obedoválnica  -e ž () knjiž., redko restavracija: privoščiti si v obedovalnici razkošno kosilo
  20.      obiskoválec  -lca [c] m () 1. kdor hodi, prihaja h komu zaradi prijateljskih, družabnih stikov: znebiti se nadležnega obiskovalca; biti vljuden z obiskovalci 2. kdor opravlja kako pot z določenim namenom: obiskovalci knjižnice, muzeja, parka / obiskovalci planinskih koč // kdor se udeleži kake predstave, prireditve: obiskovalci gledaliških predstav, razstav / obiskovalci tečaja angleškega jezika / knjiga obiskovalcev v katero se podpišejo obiskovalci
  21.      obiskoválka  -e [k] ž () ženska oblika od obiskovalec: nove obiskovalke nihče ni poznal / obiskovalke kozmetičnega salona / obiskovalke in obiskovalce prosimo, da ne zamujajo predstav
  22.      obiskoválnica  -e ž () soba za obiskovalce: peljati koga v obiskovalnico; obiskovalnica v internatu
  23.      objokoválka  -e [k tudi lk] ž () knjiž. ženska, ki izraža žalost za umrlim, navadno z obredno pesmijo: zaslišali so se glasovi objokovalk / pogrebne objokovalke
  24.      oblegoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor oblega: oblegovalci so zavzeli trdnjavo / ekspr. vztrajni oblegovalci deklet
  25.      oblegoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na obleganje: oblegovalna taktika / oblegovalna armada / oblegovalni oven v starem in srednjem veku vojaška priprava za razbijanje vrat, zidov

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA