Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
otroče (6)
- otročè -éta s (ȅ ẹ́) 1. ekspr. otrok, navadno droben, majhen: otroče v naročju je zajokalo; otročeta so bežala pred njim; obnašal se je kakor otroče osmih let 2. slabš. mladenič, fant: spravi svoj meč, otroče ♪
- otrôček -čka m (ō) manjšalnica od otrok: otroček spet joka; varovati otročka ♪
- cmérati se -am se in cmêrati se -am se nedov. (ẹ̑; ȇ) cmeriti se: po cele dneve se to otroče cmera / zaradi tega se pa res ne bom cmeral ♪
- otročìč -íča m (ȉ í) knjiž. otročiček, otroček: bil je prijazen otročič / prišla je mati z dvema otročičema ♪
- otrôkec -kca m (ȏ) redko otročiček, otroček: otrokec se igra z žogo ♪
- pootróčiti -im dov. (ọ́ ọ̑) narediti, povzročiti, da postane kdo otročji: otroci so ga pootročili; starost človeka pootroči; na stara leta se je pootročil / pamet se mu je pootročila pootróčen -a -o: pootročen starec; pootročeno vedenje ♪