Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

otovorjen (3)



  1.      bremenàt  -áta -o prid. ( ā) star. obremenjen, otovorjen: bil je bremenat knjig / bremenata žena noseča
  2.      mezèg  -zgà tudi mèzeg -zga [mǝz] m (ǝ̏ ; ǝ̀) domača žival, neposredna potomka žrebca in oslice: jezditi na mezgu; sopihal je kakor otovorjen mezeg
  3.      otovóriti  -im tudi otovoríti -ím dov., otovóril (ọ̄ ọ̑; í) spraviti tovor, blago zlasti na tovorno žival: otovoriti konja / ekspr. otovoril se je s paketi otovórjen -a -o tudi otovorjèn -êna -o: biti težko otovorjen; otovorjena kakor mula je hitela domov




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA