Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

otirat (15-39)

15.      sabotírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. namerno, navadno prikrito, zlasti iz političnih vzrokov, delovati, ravnati tako, da se povzroča gospodarska škoda: nekateri delavci so sabotirali / sabotirati delo // nav. ekspr. namerno ne upoštevati, ne meniti se za kaj: ljudstvo je sabotiralo okupatorjeve odredbe; sabotirati mirovno pogodbo 2. žarg. ne delovati, ne funkcionirati: kamera sabotira; puška je spet sabotirala / bomba je sabotirala ni eksplodirala ♪
16.      sfrotírati  -am dov. (ȋ) zdrgniti kožo z brisačo, zlasti po umivanju: sfrotirati telo; sfrotirati se po kopanju ♪
17.      votírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž., redko glasovati: votirati o kandidatu, predlogu 2. rel., um. narediti, podariti kak predmet zaradi (za)obljube: votirati cerkvi; votirati zaobljubno podobo ♪
18.      zbankrotírati  -am dov. (ȋ) v kapitalistični ekonomiki narediti bankrot, gospodarsko propasti: trgovec je zbankrotiral // ekspr. idejno, moralno propasti: stranka je zbankrotirala zbankrotíran -a -o: zbankrotirano podjetje ♪
19.      brisáča  -e ž (á) kos blaga določene oblike za brisanje telesa: frotirati se z grobo brisačo; lanena, umazana brisača / kopalna, kuhinjska brisača ♪
20.      brisálka  -e [u̯k] ž (ȃ) 1. kos blaga določene oblike za brisanje posode: snela je brisalko z obešalnika; kuhinjske brisalke 2. redko brisača: otirati se z brisalko ♪
21.      céssna  -e [cesna] ž (ẹ̑) lahko poslovno ali šolsko letalo ameriške tovarne Cessna: pilotirati cessno / dvosedežna, enomotorna cessna ♪
22.      dotíranje  -a s (ȋ) glagolnik od dotirati¹: družbeno dotiranje izobraževanja odraslih; dotiranje ustanov; spremeniti sistem dotiranja ♪
23.      ênosédežnik  -a m (ē-ẹ̑) vozilo z enim sedežem: pilotirati enosedežnik; veslo za enosedežnik ♪
24.      flotíranje  -a s (ȋ) glagolnik od flotirati: flotiranje svinčeve rude ♪
25.      frotíranje  -a s (ȋ) glagolnik od frotirati: utrjevati telo s frotiranjem ♪
26.      kotíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kotirati: kotiranje načrta / kotiranje na borzah ♪
27.      kotizácija  -e ž (á) 1. glagolnik od kotirati 2: kotizacija vrednostnih papirjev 2. publ. prispevek organizaciji za kritje skupnih izdatkov: plačati kotizacijo za članstvo v inozemskem društvu; članice Organizacije združenih narodov so se dogovorile o višini kotizacij za stroške poslovanja ♪
28.      letéti  -ím nedov., lêtel (ẹ́ í) 1. premikati se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebela, ptič leti; ranjeni golob ne more več leteti; lastovka leti nad dvoriščem; leteti mirno, visoko / žerjavi letijo na jug; divje gosi letijo v klinu so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z ostrim kotom na čelu; pren., ekspr. misli letijo v domači kraj ♦ igr. leti, leti družabna igra, pri kateri igralci udarjajo s kazalci po mizi in ob navedbi leteče živali, stvari dvignejo prste, roke 2. premikati se po zraku, v vesolju s tehničnim pogonom: vesoljska ladja leti proti luni; letalo leti nad puščavo; bombniki letijo zelo visoko / balon leti pod oblaki / žarg. letala morajo kar največ leteti, da so rentabilna letati // voditi letalo, pilotirati: letalec je letel z najmodernejšim letalom / žarg.: pilot leti vsak teden na progi Beograd—Pariz; pilot je letel že nad 5.000 km ima nad 5.000 km vožnje // publ. peljati se z letalom: delegacija bo letela na zasedanje 3. premikati se po zraku zlasti zaradi sunka, odriva, udarca: izpod kladiva letijo iskre; puščica leti mimo glave; krogle letijo od vseh strani; kamenje je letelo proti njemu; iskre letijo po zraku; skakalec se je odgnal in lepo leti; pri sekanju letijo naokrog trske / po zraku leti listje / letaki letijo na tla padajo; kamen je dolgo letel, preden je dosegel dno / pog. čez pet minut je most že letel v zrak zletel 4. ekspr. zelo hitro se premikati: čolnič že leti od brega; jadrnica leti po valovih kot ptica; pren. pogled mu leti po ljudeh // pog. teči, hiteti: pograbil je kapo in letel iz sobe; letel sem v knjigarno po knjigo 5. ekspr. zelo hitro minevati: čas leti; ure z njo so naglo letele 6. dov. in nedov., pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): namignili so mu, da bo letel; dijak je letel iz šole; ob krizi so kar leteli iz služb / če bo šlo tako naprej, bo letel iz hiše 7. preh., navadno v zvezi z na izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar: očitki letijo name; kam leti ta kritika; pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo; satira leti na kulturo; šale neprestano letijo nanj / sum leti nanj osumljen je on ● ekspr. na sestanku so letele tudi ostre besede so se prepirali, so si očitali; ekspr. pokrajina leti mimo oken se navidezno zelo hitro premika; ekspr. kadar je razburjena, ji vse leti iz rok vse izpusti iz rok, razbije, prevrne; ekspr. nabili jih bomo, da bodo kar trske letele od njih zelo; ekspr. ko se je približal, so vsi klobuki leteli z glav so se vsi hitro odkrili; ekspr. denar mu kar leti na kup, v žep, skupaj ga na lahek način zasluži; pog. vse že leti na kup se podira, propada; pog. nekaj krivde leti tudi na organizacijo nekaj je kriva tudi organizacija; nar. žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo šlo; ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; pog. drevju listje že dol, proč leti odpada; nar. pripeljal se je z vozom, ki je že narazen letel z zelo slabim, razmajanim; pog., ekspr. vpila je, da je vse skupaj letelo zelo je vpila; pog. omet že stran leti odpada; šale so letele vsevprek zelo so se šalili; enaki ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo leté: mimo oken lete; lete je prišel na cilj letèč -éča -e 1. deležnik od leteti: leteč skozi vihar, je letalo zgrešilo pot; vrana, leteča nad poljem; hitro leteče lastovke; visoko leteča puščica; z vetrom leteče listje / sestreliti leteči cilj; publ. leteči krožnik občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka; redko leteča ladja hidrogliser, drsna ladja; leteča trdnjava med drugo svetovno vojno štirimotorni ameriški bombnik, zlasti B-29 2. publ. ki opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj: leteča odkupovalna, servisna ekipa; leteča prometna milica; leteča patrulja / leteči kolporter kolporter, ki prodaja časopise, revije, hodeč po ulicah, vlakih, avtobusih // premičen, potujoč: leteča ambulanta; prva pomoč leteče prometne službe ◊ zool. leteči pes večji netopir, ki živi na Malajskem otočju in se hrani s sadeži, Pteropus vampirus; leteče veverice glodavci, ki imajo med sprednjimi in zadnjimi nogami razpeto jadralno mreno, Pteromyidae; sam.: pog. ker je prehitro vozil, ga je ustavila leteča motorizirana prometna milica ♪
29.      notíranje  -a s (ȋ) glagolnik od notirati: notiranje predavanja / notiranje melodije / notiranje delnic ♪
30.      otíranje  -a s (ȋ) glagolnik od otirati: otiranje telesa; otiranje z brisačo ♪
31.      pilotíranje ¹ -a s (ȋ) glagolnik od pilotirati¹: pilotiranje vesoljske ladje, letala / pilotiranje ladje ♪
32.      pilotíranje ² -a s (ȋ) glagolnik od pilotirati²: pilotiranje stavbe ♪
33.      preštévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od preštevati: preštevanje drobiža; preštevanje glasov pri volitvah / bojkotirati preštevanje ne udeležiti se ljudskega štetja na Koroškem leta 1976, pri katerem so se glasovalci morali izreči zlasti glede svoje jezikovne pripadnosti ♪
34.      sabotíranje  -a s (ȋ) glagolnik od sabotirati: sabotiranje v rudniku / sabotiranje mirovne pogodbe ♪
35.      súpertrdnjáva  -e ž (ȗ-ȃ) publ. štirimotorni ameriški bombnik B-29: pilotirati supertrdnjavo ♪
36.      trímotórnik  -a m (ȋ-ọ̄) žarg. trimotorno letalo: pilotirati trimotornik ♪
37.      trúšč  -a m (ȗ) 1. zelo močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora: trušč ponehava; delati trušč; močen, neznosen, ekspr. peklenski trušč; trušč podirjajoče se stavbe; trušč prometne ulice / na gradbišču je hrušč in trušč / trušč vzklikov, groženj, petja / v trušču ga niso slišali; s truščem zapreti vrata 2. ekspr. zelo živahno, vznemirljivo, razburljivo razpravljanje, dogajanje: trušč ob sprejemanju novega zakona se je polegel / urediti zadevo brez trušča / vzdignili, zagnali so trušč, da se mora film bojkotirati ♪
38.      uprávljati  -am nedov. (á) 1. urejati, usmerjati življenje v kaki družbeni skupnosti: upravljati državo, občino; centralistično upravljati; občani neposredno upravljajo / upravljati zasedeno ozemlje / deželo je upravljal vladarjev namestnik je vladal v njej // odločati o življenju, opravljanju temeljnih nalog v kaki delovni skupnosti: delavci sami upravljajo; upravljati podjetje, rudnik, šolo 2. odločati o uporabi, izkoriščanju, vzdrževanju česa: upravljati gozdove; upravljati hišo / upravljati premoženje, zapuščino; upravljati sklad, neprav. s skladom 3. s širokim pomenskim obsegom s posebnimi pripravami uravnavati delovanje česa: upravljati kotle in turbine z enega mesta; upravljati stroj; upravljati televizijsko kamero voditi, usmerjati / avtomatično, daljinsko, ročno upravljati / upravljati krmilo usmerjati; upravljati zavoro z nogo pritiskati nanjo; publ. uči se upravljati z orožjem ravnati // publ. usmerjati, uravnavati premikanje česa: upravljati motorno kolo; upravljati ladjo krmariti; upravljati letalo pilotirati; upravljati tovornjak voziti // publ. usmerjati, uravnavati sploh: upravljati polet rakete; upravljati proces v plavžu / upravljati lokalne zadeve urejati upravljajóč -a -e: upravljajoči signali; upravljajoče osebe uprávljan -a -o: iz daljave upravljan stroj; federativno upravljana država; moderno upravljano podjetje; sam.: upravljavci in upravljani ♪
39.      známka  -e ž (ȃ) 1. nazobčan listek z natisnjeno podobo in nominalno vrednostjo, ki se lepi na poštne pošiljke: nalepiti znamko; zbirati znamke; večbarvna, žigosana znamka; znamka za pismo, razglednico; znamka z rastlinskimi, živalskimi motivi; serija znamk; vrednost znamke; album za znamke; kolki in znamke / poštna znamka 2. vet. ploščica, navadno kovinska, za označevanje živali: obesiti živali znamko na ovratnico; trikotna znamka / pasja znamka ploščica za označevanje psov glede na obvezno cepljenje in občinski register, ki jo nosijo psi na ovratnici; ušesna znamka navadno kovinska ploščica z registrsko številko živali in njene matere, ki se pritrdi na uhelj zlasti goveda, prašiča 3. kar označuje kak izdelek glede na podjetje, ki ga izdeluje: pri nakupu biti pozoren na znamko; to je dobra znamka smuči; parfum priznane znamke; motorno kolo znamke Tomos; tip in znamka avtomobila ● knjiž. bankovec z vodno znamko vodnim znakom; knjiž. igralna znamka žeton; publ. izboljšati svetovno znamko v hitrostni vožnji svetovni rekord; publ. športnik je dosegel znamko osem metrov je skočil osem metrov ◊ filat. notirati znamke določati, objavljati ceno znamk na tržišču; osredena znamka katere podoba ima na vseh straneh enako širok rob; znamka s priveskom z nazobčanim delom, navadno s priložnostnim besedilom ali sliko, ki se drži znamke; fin. izdajati znamke; jur. blagovna, storitvena znamka zaščitni grafični, črkovni znak za označevanje blaga, storitev; mont. (osebna) znamka okrogla kovinska ploščica s številko delavca v rudniku, ki jo ta vzame s seboj, ko gre v jamo; ptt portovna znamka do 1966 ki jo pošta nalepi na premalo frankirano pošiljko; priložnostna znamka izdana ob obletnici določenega dogodka ali ob določenem dogodku ♪

   1 15