Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
osvit (2)
- osvít -a m (ȋ) knjiž., redko sij, svit: osvit žarkov / ožarjen z osvitom zmagoslavja ∙ knjiž., redko jutranji osvit zora, svit ♪
- posvítati se -am se dov. (ȋ) ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dojeti, spoznati: kmalu se mu je posvitalo ♪