Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ostro (324)



  1.      ostro...  prvi del zloženk nanašajoč se na oster: ostrodlak, ostroglav, ostroumnost, ostroviden
  2.      ostrodlák  in ostrodlàk -áka -o prid. (; á) ki ima ostro dlako: ostrodlak pes; ostrodlaka žival
  3.      ostròg  in ostróg -óga m ( ọ́; ọ̑) star. (vojaški) tabor, (vojaško) taborišče: turški ogledniki so se vtihotapili v ostrog; težko se je navadil na življenje v ostrogu
  4.      ostróga  -e ž (ọ̄) 1. nav. mn. priprava na jahalnih škornjih za spodbadanje konja: ostroge žvenketajo; pripenjati ostroge; zbosti z ostrogami 2. nar. robida, robidnica: nabirati ostroge ◊ bot. cevasti del venčnih listov nekaterih rastlin, v katerem nastaja nektar; nav. mn., zool. roženi izrastek na nogah nekaterih ptičjih samcev, zlasti petelina
  5.      ostrógast  -a -o prid. (ọ̄) po obliki podoben ostrogi: ostrogasti izrastki, nohti
  6.      ostroglàv  in ostrogláv -áva -o prid. ( á; ) knjiž. ki ima koničasto, šilasto glavo: ostroglav človek / ostroglavi žeblji
  7.      ostrogléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki ostro, bistro gleda: ostrogled človek; ostrogleda ptica / ostroglede oči
  8.      ostrogovína  in ostrógovina -e ž (í; ọ̄) nar. koroško robidovje: staro zidovje je preraščeno s trnjem in ostrogovino
  9.      ostrokljún  -a -o prid. ( ū) ki ima oster, koničast kljun: ostrokljuna čaplja / ostrokljuna jadrnica
  10.      ostrokóten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki ima ostre kote: ostrokotne črke ♦ geom. ostrokotni trikotnik trikotnik, ki ima vse kote ostre
  11.      ostrolísten  -tna -o prid. () bot., v zvezah: ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; ostrolistni javor javor s peterokrpimi listi, ki imajo listne zobce podaljšane v dolge konice, Acer platanoides; ostrolistni slezenovec rastlina z dlanasto deljenimi listi in rdečimi ali bledo rožnatimi cveti, Malva alcea
  12.      ostrolístnica  -e ž () nestrok. bodika, božji les
  13.      ostronós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima oster, koničast nos: ostronosa ženica / ostronos obraz
  14.      ostrorób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima oster rob, ostre robove: ostroroba deska, skala; ostrorobo kamenje / ostroroba pila
  15.      ostróst  tudi óstrost tudi ôstrost -i ž (ọ̑; ọ́; ó) lastnost, značilnost ostrega: ostrost britve, noža / ostrost sluha / ostrost njenih besed ga je presenetila / ostrost spora se je stopnjevala
  16.      ostrostrélec  -lca m (ẹ̑) kdor je posebej izurjen za streljanje z ostrostrelsko puško: ostrostrelec ga je zadel naravnost v glavo / izbrali so ga za ostrostrelca
  17.      ostrostrélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ostrostrelce: ostrostrelska akcija ♦ voj. ostrostrelska puška posebej prirejena puška repetirka z daljnogledom in dometom do 1.000 m
  18.      ostrôta  -e ž (ó) star. ostrost: ostrota noža / začudil se je ostroti njenega glasu
  19.      ostroúh  -a -o prid. ( ū) knjiž. ki ostro, zelo dobro sliši: ostrouhi dečki so ga že od daleč zaslišali
  20.      ostroúmen  -mna -o prid. (ú ū) sposoben hitro dojemati in zelo prodorno misliti: ostroumen človek; fant je ostroumen in priden / ostroumne misli; ostroumna pripomba ostroúmno prisl.: vprašanje je zelo ostroumno rešil
  21.      ostroúmje  -a s () knjiž. ostroumnost: svoje trditve podpira z velikim ostroumjem
  22.      ostroúmnost  -i ž (ú) sposobnost ostrega dojemanja in zelo prodornega mišljenja: fant kaže veliko ostroumnost / s svojo ostroumnostjo bo še veliko dosegel
  23.      ostròv  -óva m ( ọ́) star. otok: pluli so okoli ostrova; skalnat ostrov
  24.      ostrovíden  -dna -o prid.) ki ostro, zelo dobro vidi: ostrovidni fantje so ga zagledali že v daljavi; ostrovidni Indijanci // knjiž. ki zna ostro, zelo dobro opazovati: odgovornost ga je naredila ostrovidnega
  25.      ostrovídnost  -i ž (í) lastnost ostrovidnega človeka: ostrovidnost Indijancev je znana / knjiž. duhovna, psihološka ostrovidnost

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA