Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ostro (25-49)
- ostrovídnost -i ž (í) lastnost ostrovidnega človeka: ostrovidnost Indijancev je znana / knjiž. duhovna, psihološka ostrovidnost ♪
- ostrozób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima ostre zobe: ostrozobi psi, zajci / ostrozobi gorski grebeni ∙ knjiž., ekspr. ostrozoba zloba velika, huda ♪
- ostróžen -a -o prid. (ọ̑) ki ima (nadete) ostroge: ostroženi škornji ♦ bot. ostroženi venčni listi listi, ki se podaljšujejo v ostrogo ♪
- ostróžen -žna -o (ọ̑) pridevnik od ostroga: ostrožno kolesce ♪
- ostróžnica -e ž (ọ̑) nar. robida, robidnica: nabirati ostrožnice; črne ostrožnice / ob poti se razraščajo ostrožnice ♪
- ostróžnik -a m (ọ̑) bot. rastlina z raznobarvnimi cveti, katerih listi so podaljšani v ostrogo, Delphinium: gojiti ostrožnike / poljski ostrožnik ♪
- apostróf -a m (ọ̑) lingv. grafično znamenje v obliki vejice za označevanje izpuščene črke, opuščaj ♪
- apóstrofa -e ž (ọ̑) lit. ogovor, ogovarjanje neprisotne osebe ali stvari, nagovor: govornikove apostrofe in retorična vprašanja ♪
- apostrofíranje -a s (ȋ) glagolnik od apostrofirati: pesnikovo apostrofiranje predmetov ♪
- apostrofírati -am dov. in nedov. (ȋ) ogovoriti, nagovoriti neprisotno osebo ali stvar: pisatelj apostrofira domovino, prijatelja / razrednik je v zaključnem govoru posebej apostrofiral odličnjake / v uvodu je avtor apostrofiral probleme gledališča posebej omenil, poudaril ♪
- delostròj -ôja m (ȍ ó) zastar. delovni stroj ♪
- dínamostròj in dínamo stròj -ôja m (ȋ-ȍ ȋ-ó) redko dinamo ♪
- dostrôpen -pna -o prid. (ȏ) ki sega do stropa: dostropna omara ♪
- eléktrostrôjen -jna -o prid. (ẹ̑-ȏ) nanašajoč se na električne stroje: elektrostrojno podjetje / elektrostrojni tehnik ♪
- izostrováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. delati bolj sposobnega za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov: šola izostruje otrokom muzikalni čut ♪
- nostrómo -a m (ọ̑) žarg., navt. vodja krova: nostromo je naročil mornarjem prepleskati steno ♪
- poostrováti -újem nedov. (á ȗ) 1. nav. ekspr. delati kaj (bolj) strogo: cenzuro so neprenehoma poostrovali 2. knjiž. delati kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: poostrovati kriterije 3. nav. ekspr. večati, krepiti: poostrovati napad, vpliv; socialna nasprotja so se poostrovala ♪
- postròj -ôja m (ȍ ó) 1. teh. več strojev in naprav skupaj, ki sestavljajo funkcionalno celoto: spremljati delovni proces v postroju 2. voj. razporeditev manjših taktičnih enot, prilagojenih za določene naloge: pohodni, strelski postroj ♪
- postrojênje -a s (é) 1. teh. strojne naprave, ki so med delovanjem povezane s tekočinskimi in energijskimi tokovi: zgraditi postrojenje za izkoriščanje odpadnega materiala; vrednost vgrajenih postrojenj 2. star. postava, sestava: moštvi sta nastopili v enakem postrojenju kot na prejšnji tekmi ♪
- postrojíti -ím dov., postrójil (ȋ í) voj. urediti, postaviti v postroj: postrojiti četo za odhod; postrojili so se z opremo in orožjem // publ. postaviti v vrsto: postrojiti brigadirje; obsojence so postrojili k zidu postrojèn -êna -o: bataljon je moral biti postrojen v nekaj minutah; postrojena četa ♪
- postróžiti -im, tudi postrožíti in postróžiti -im dov. (ọ̄ ọ̑; ȋ ọ̄ ọ̑) narediti (bolj) strogo: postrožiti kazen, kontrolo, kriterije / postrožiti pogoje za sprejem ♪
- priostrováti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati bolj ostro, koničasto: priostrovati konico svinčnika; priostrovati z nožem 2. nav. ekspr. večati, krepiti: vprašanje beguncev priostruje nasprotje med državama ♪
- silostròj -ôja m (ȍ ó) zastar. pogonski stroj: delostroji in silostroji ♪
- šomoštrováti -újem nedov. (á ȗ) star. učiteljevati: dolgo je šomoštroval v tem kraju ∙ star. nehaj že šomoštrovati vsiljivo dajati nasvete, nauke ♪
- zaostrovánje -a s (ȃ) glagolnik od zaostrovati: zaostrovanje meril / zaostrovanje družbenih nasprotij; preprečiti zaostrovanje spora / zaostrovanje odnosov med državama ♪
1 25 50 75 100 125 150 175 200 225