Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

osti (89-113)



  1.      pogostítev  -tve ž () glagolnik od pogostiti: pogostitev prijateljev ji je bila v veselje / iz njihove hiše ni odšel nihče brez pogostitve // prireditev, na kateri se postreže z jedmi in pijačami, navadno ob kakem pomembnem dogodku: prirejati bankete in pogostitve; povabiti na pogostitev; stroški pogostitve
  2.      pogostíti  -ím dov., pogóstil ( í) postreči gostu z jedmi in pijačami: pogostili so jih s kavo in pecivom; povabil ga je in pogostil pogostíti se nav. ekspr. dobro se najesti in napiti: pri njih se je prav imenitno pogostil pogoščèn -êna -o: pri njej so zmeraj lepo pogoščeni
  3.      pomilostítev  -tve ž () glagolnik od pomilostiti: doseči pomilostitev; odločati, razpravljati o pomilostitvah; prošnja za pomilostitev ♦ jur. delna pomilostitev pri kateri je obsojencu odpuščen le del kazni; odlok o pomilostitvi
  4.      pomilostíti  -ím dov., pomilostíl in pomilóstil ( í) delno ali popolnoma oprostiti kazen obsojencu: zločinca kljub prošnji niso pomilostili; vsako leto pomilostijo nekaj zapornikov pomiloščèn -êna -o: bil je obsojen na smrt, potem pa pomiloščen na dosmrtno ječo
  5.      pomilostítven  -a -o prid. () nanašajoč se na pomilostitev: pomilostitveni postopek; pomilostitvena prošnja ♦ jur. pomilostitveni odlok
  6.      popreprôstiti  -im dov.) knjiž. narediti kaj (bolj) preprosto: popreprostiti razlago
  7.      postíla  -e ž () rel., nekdaj knjiga z razlagami nedeljskih in prazničnih beril, evangelijev: brati postilo; izdati postilo / Trubarjev prevod Hišne postile
  8.      postíljanje  -a s (í) glagolnik od postiljati: nekateri bolniki so ostali med postiljanjem v sobi / postiljanje postelj
  9.      postíljati  -am nedov. (í) pripravljati, urejati ležišče: vsako jutro postilja in pospravlja / postiljati posteljo / ekspr. nekatere ptice postiljajo gnezda s posušenim mahom ∙ knjiž., redko zmagovalcu so postiljali pot s cvetjem metali na pot cvetje; nar. pri bogati vdovi si postilja si prizadeva, da bi se poročil z njo
  10.      postiljón  -a m (ọ̑) nekdaj voznik poštne kočije: postiljon je z rogom naznanil prihod
  11.      postiljónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na postiljone: nosil je postiljonsko čepico / postiljonski voz
  12.      póstimpresionístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) nanašajoč se na postimpresionizem: postimpresionistični slikarji / postimpresionistična smer
  13.      póstimpresionízem  -zma m (ọ̑-) um. umetnostne smeri v slikarstvu med impresionizmom in kubizmom: impresionizem in postimpresionizem
  14.      postíti  póstim in -ím nedov. ( ọ́, í) ekspr. omejevati uživanje hrane z določenim namenom: ker nobena kazen ni zalegla, so ga začeli postiti; lačen je, kot da bi se že teden dni postil // omejevati v čem sploh: danes ga postijo, mu niso dali ne vina ne cigaret postíti se rel. delno ali popolno omejevati se pri uživanju hrane v določenem času, zlasti mesa: vsak petek se posti
  15.      poštírkati  -am dov. (í) nižje pog. poškrobiti: poštirkati prt poštírkan -a -o 1. deležnik od poštirkati: poštirkana srajca 2. pog., ekspr. ki se pretirano skrbno oblači in pretirano vljudno vede: poštirkan moški; zmeraj je poštirkan; prisl.: poštirkano se držati
  16.      prebôsti  -bôdem dov., prebôdel in prebódel prebôdla, stil. prebòl prebôla (ó) navadno s koničastim predmetom narediti luknjo a) skozi kaj: prebosti blago, gumo, papir; prebosti z iglo, vilami; pogledal ga je tako hudo, kot bi ga hotel z očmi prebosti / prebodel ga je z mečem; pren., ekspr. luč žarometov je prebodla temo; žalost mu je prebodla srce b) skozi ovoj, steno česa: prebosti gnojni mehur, žulj ● ekspr. prebosti koga z očmi, s pogledom strogo, pozorno ga pogledati prebodèn -êna -o: prebodena mrena; preboden s sulico
  17.      premostítev  -tve ž () glagolnik od premostiti: to je bila najbolj smiselna in praktična premostitev reke / premostitev nasprotij / premostitev prepada med bogatimi in revnimi
  18.      premostíti  -ím dov., premóstil ( í) 1. narediti navadno most čez kaj: vojaki so premostili reko / premostiti železniško progo / ekspr. s tem mostom bo avtocesta v enem loku premostila dolino / ekspr. letala so premostila Atlantski ocean 2. nav. ekspr. premagati, obvladati: premostiti nasprotja, ovire, težave / premostiti prepad med zaostalostjo in napredkom / redko premostiti zadrego / problem so že premostili rešili premostèn in premoščèn -êna -o: ko se je vrnil domov, je bil jarek že premosten; premostena nasprotja
  19.      premostítven  -a -o prid. () ki kaj premosti, premošča: premostitveni objekti / ekspr. premostitveni ukrepi ♦ fin. premostitveni kredit ali premostitveno posojilo kredit, posojilo, s katerim se začasno zagotovijo sredstva za izpolnitev denarne obveznosti
  20.      pribôsti  -bôdem dov., pribôdel in pribódel pribôdla, stil. pribòl pribôla (ó) 1. prodirajoč priti: žebelj je pribodel skozi podplat / ekspr. iz megle je pribodel zvonik se je prikazal, pokazal // ekspr. prikliti, prirasti: žito je že pribodlo iz zemlje / mačice so pribodle iz brstja 2. redko z ostrim predmetom pritrditi: z buciko pribosti sliko na podlago
  21.      prognóstičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na prognozo: pojav takih oblakov je pomemben prognostični znak / prognostična tabela / prognostična služba za vinogradnike ♦ meteor. prognostična karta karta, ki prikazuje predvidene vremenske razmere in vremenske procese na določenem območju za določen čas prognóstično prisl.: prognostično slabi znaki
  22.      prognóstik  -a m (ọ́) kdor napove, predvidi kaj, zlasti strokovno utemeljeno, napovedovalec: ta ekonomist je zanesljiv prognostik / meteorolog prognostik // med. kdor strokovno napove, predvidi potek, izid bolezni, operacije: ta zdravnik je dober prognostik; diagnostik in prognostik
  23.      prognóstika  -e ž (ọ́) napovedovanje, predvidevanje, zlasti strokovno utemeljeno: prognostika gospodarskega razvoja; imeti smisel za prognostiko // nauk o tem
  24.      prostiráča  -e ž (á) zastar. preproga: tla so bila prekrita z debelimi prostiračami / predposteljne prostirače
  25.      prostírati  -am nedov. ( ) star. razprostirati, razgrinjati: dekle je prostiralo prte / hrasti prostirajo veje nad potjo; pred njim so se prostirala polja

   1 14 39 64 89 114 139 164 189 214  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA