Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

osti (889-913)



  1.      depandánsa  -e ž () stranska stavba hotela, spadajoča h glavni stavbi: hotelu so prizidali depandanso; vse sobe v glavnem hotelu in depandansi so zasedene // podružnični objekt, zlasti gostinski: večja gostinska podjetja gradijo depandanse v turistično zanimivih krajih; planinsko društvo je odprlo depandanso v preurejeni kmečki hiši
  2.      depersonalizácija  -e ž (á) knjiž. odvzem, izguba zavesti o lastni osebnosti; razosebljenje: depersonalizacija človeka; proces depersonalizacije / kulturna depersonalizacija; depersonalizacija človeškega dela
  3.      depó  -ja m (ọ̑) prostor, v katerem se kaj shrani, uskladišči za določen čas; skladišče, shramba: arhivski, muzejski depo; depo hrane, rezervne opreme, premoga // v tem prostoru shranjeni predmeti: vrednost celotnega depoja / bančni depo banki v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti, pologvoj. depo vojnih ladij pristanišče za vojne ladje, ki so v rezervi ali v popravilu
  4.      depolarizácija  -e ž (á) fiz. zmanjšanje upadanja napetosti med priključkoma galvanskega člena pri obremenitvi
  5.      depolarizírati  -am dov. in nedov. () fiz. zmanjšati upadanje napetosti med priključkoma galvanskega člena pri obremenitvi
  6.      depozít  -a m () 1. v banko vložena denarna sredstva; vloga: denarni, devizni depozit; število depozitov narašča 2. v hrambo dani vrednostni papirji ali dragocenosti, polog: depozit zlata; vrednost depozita / bančni depozit bančni depo; carinski depozit denar ali blago, ki ga vzame carinski organ v hrambojur. sodni depozit denar, ki ga odda dolžnik na sodišču, kadar ga upnik noče sprejeti
  7.      depreciácija  -e ž (á) fin. padec, znižanje vrednosti; razvrednotenje: depreciacija denarja
  8.      deprésor  -ja m (ẹ̑) kem. kemikalija za zmanjšanje aktivnosti reagentov: močen depresor
  9.      deprimíranost  -i ž () potrtost, pobitost: duševna deprimiranost; vzdušje deprimiranosti
  10.      derogácija  -e ž (á) jur. delen ali popoln odvzem veljavnosti pravnemu predpisu z novim pravnim predpisom; razveljavitev
  11.      desenzibilizácija  -e ž (á) med. zmanjšanje, odprava preobčutljivosti česa: desenzibilizacija organizma ♦ fot. desenzibilizacija filma zmanjšanje občutljivosti za določen barvni spekter
  12.      deseták  -a m (á) vrednost deset denarnih enot: pri taki vsoti se nekaj desetakov ne bo poznalo // bankovec ali kovanec v tej vrednosti: desetaki so zažvenketali po mizi; segel je v žep in mu dal desetak
  13.      desétkrat  prisl. (ẹ̑) izraža deset ponovitev: desetkrat sedem je sedemdeset; desetkrat prepisati / meter je desetkrat daljši kot decimeter; desetkrat tolikšna hitrost; desetkrat manj // ekspr. veliko, dosti: njihov pes je desetkrat hujši; desetkrat lepši je, kot je bil
  14.      deséttisočák  -a m (ẹ̑-á) vrednost deset tisoč denarnih enot: pri taki vsoti se nekoliko desettisočakov ne bo poznalo; sinovo šolanje ga je stalo nekaj desettisočakov // bankovec v tej vrednosti: potegnil je iz listnice tri desettisočake
  15.      desiderátum  in deziderát -a [dez-] m, mn. desideráta s tudi dezideráti m () knjiž. zaželena stvar, zlasti na kulturnem področju, želja: razstava umetnosti 17. stoletja je že dolgo naš veliki desideratum / seznam desiderat knjig, revij, ki si jih kdo želi izposoditi ali kupiti
  16.      design  -a [dizájn] m () arhit. dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom, (industrijsko) oblikovanje: ukvarjal se je z designom / pohištvo ima dober design
  17.      deskrípcija  -e ž (í) predstavitev, prikaz česa po zunanjih značilnostih, opis: podrobna deskripcija okolja; avtorjeva pripoved je zdrknila na raven filmske deskripcije; ekspr. omejil se je na golo deskripcijo
  18.      deskriptíva  -e ž () knjiž. način dela, po katerem se prikazujejo samo zunanje značilnosti česa: na prvi stopnji študija je prevladovala deskriptiva
  19.      deskriptíven  -vna -o prid. () ki predstavlja, prikazuje kaj po zunanjih značilnostih, opisen: v delu prevladuje pozitivistična deskriptivna metoda / deskriptivni realizem ♦ lingv. deskriptivna gramatika slovnica, ki prikazuje jezikovne pojave na eni stopnji razvoja deskriptívno prisl.: govoriti o predmetu samo deskriptivno
  20.      destrúkcija  -e ž (ú) knjiž. razdiranje, uničenje, razkroj: zanj je bila destrukcija prvi pogoj za ustvarjanje; pisatelj opisuje moralno destrukcijo, ki jo povzroča kapital; destrukcija človekove osebnosti; destrukcija organskega tkiva; izvajati politiko destrukcije
  21.      déškost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost deškega: z njegovega obraza je izginil izraz deškosti / svet sproščene vedrosti in deškosti
  22.      detájlen  -lna -o prid., detájlnejši () ki zajema, upošteva vse podrobnosti, nadrobnosti; podroben, nadroben: detajlen načrt, opis, prikaz; plan se ne spušča v detajlno gospodarsko upravljanje / detajlna skica skica posameznega dela detájlno prisl.: detajlno izdelana scenerija; detajlno razložiti potek dela; detajlno spoznati vso problematiko
  23.      detéktor  -ja m (ẹ́) teh. 1. aparat za odkrivanje, ugotavljanje česa: vojaki so z detektorji iskali mine; napake v kovinskih izdelkih odkrivajo s posebnimi detektorji; natančni detektorji odkrijejo zelo majhne količine plina v zraku; ultrazvočni detektorji za odkrivanje ribjih jat; pren. človekovo oko je občutljiv detektor 2. elektr. preprost radijski sprejemnik s kristalom: sam je sestavil detektor / kristalni detektor / nataknil si je slušalke in poslušal detektor ◊ fiz. detektor priprava, ki se rabi za odkrivanje šibkih napetosti in tokov; psih. detektor laži aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice
  24.      determinácija  -e ž (á) določitev, opredelitev, omejitev: prostorska in časovna determinacija; stvarna determinacija problema; determinacija spola / družbena determinacija ravnanja posameznikov; ustvarjalnost se osvobaja razredne determinacije determiniranosti
  25.      determiníranost  -i ž () vnaprejšnja določenost, opredeljenost: verjel je v determiniranost vsega, kar se dogaja; brezupna, nepreklicna determiniranost razvoja / družbena determiniranost znanosti; razredna determiniranost teorij pogojenost

   764 789 814 839 864 889 914 939 964 989  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA