Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

osti (5.626-5.650)


  1.      položájen  -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na položaj: položajna neprimernost / položajne obveznosti ♦ jur. položajna plača do 1965 del plače javnih uslužbencev glede na njihov položaj, odgovornost ♪
  2.      polóžnica  -e ž (ọ̑) obrazec, s katerim se nakazuje denar po pošti ali banki na določen tekoči ali žiro račun: izpolniti položnico / nakazati denar po položnici ♪
  3.      polóžnost  -i ž (ọ́) značilnost položnega: položnost zemljišča / redko na strminah in položnostih položnih delih, področjih ♪
  4.      pólprepústen  -tna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ú) ki prepušča tekočino in v njej raztopljene delce določene velikosti: polprepustna opna ♦ fiz. polprepustna ploščica ploščica iz prozorne snovi s kovinsko prevleko, ki del svetlobe prepusti, del pa odbije ♪
  5.      pólpretékel  -têkla -o [u̯p-ǝu̯] prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-é) ki je še razmeroma blizu sedanjosti, sodobnosti: pomembni dogodki polpretekle dobe / sodobni in polpretekli nazori; sam.: pisati o sodobnem in polpreteklem ♪
  6.      pólpretêklost  -i [u̯p] ž (ọ̑-é) preteklost, ki je še razmeroma blizu sedanjosti, sodobnosti: v polpreteklosti so bile te bolezni pogoste ♪
  7.      pólprodúkt  -a [u̯p] m (ọ̑-ȗ) polizdelek: izvažati polprodukte / publ. odklanjati površnost, brezčutnost in druge polprodukte civilizacije slabe, negativne značilnosti ♪
  8.      pólpuščáva  -e [u̯p] ž (ọ̑-ȃ) geogr. področje, kjer se mešajo značilnosti puščave in stepe: polpuščave srednje Azije ♪
  9.      polstén  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na polst: polstene copate; polsteno pokrivalo ♦ bot. polsteni list list, pokrit s kratkimi, gostimi, togimi dlakami; teh. polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom polsténo prisl.: polsteno dlakav, kosmat ♪
  10.      pólsvetlôba  -e [u̯s] ž (ọ̑-ó) knjiž. rahla, medla svetloba: polsvetloba daje prizoru nadih skrivnosti; bleda, ekspr. slabotna polsvetloba / polsvetloba meseca, petrolejke / sedeti v polsvetlobi ♪
  11.      polténost  -i [u̯t] ž (ẹ̑) nav. slabš. nagnjenost k erotičnemu, telesnemu uživanju; čutnost: vdajati se poltenosti; poltenost in pohotnost / njegovim pesmim so očitali poltenost / čutila je, da je njegova ljubezen predvsem poltenost telesni, spolni užitek ♪
  12.      póltisočléten  -tna -o [u̯t] prid. (ọ̑-ẹ̑) ki traja pol tisočletja: poltisočletno obdobje / kljub poltisočletni odmaknjenosti se zdi knjiga moderna ♪
  13.      polúcija  -e ž (ú) 1. med. iztek semena pri nehoteni spolni nadraženosti v spanju: imeti polucije 2. knjiž. onesnaženje, onesnaževanje: polucija rek, zraka ♪
  14.      póluráden  -dna -o [ou̯] prid. (ọ̑-ȃ) ki ima določene značilnosti uradnega: poluradna izjava / poluradno glasilo / poluradni rezultati ♦ jur. poluradni obisk obisk državnega funkcionarja ali delegacije na povabilo ustreznega državnega organa ali funkcionarja druge države zaradi posvetovanja o določenih vprašanjih pólurádno prisl.: poluradno potrditi novico ♪
  15.      pólzajedávka  -e [u̯z] ž (ọ̑-ȃ) bot. rastlina z zelenimi listi, ki jemlje gostitelju samo vodo in anorganske snovi: rumena omela, lanika in druge polzajedavke ♪
  16.      pólzavésten  -tna -o [u̯z] prid. (ọ̑-ẹ̄) 1. ki ni popolnoma pri zavesti: polzavesten bolnik; bil je že polzavesten, ko so ga našli / polzavestno stanje stanje, v katerem se osebek ne zaveda popolnoma 2. ki ni popolnoma zavesten, hoten: polzavestno dejanje; polzavestna laž, želja ∙ knjiž. v delu je prisotna polzavestna ideja o narodni samobitnosti ne popolnoma jasna, neizrazita ♪
  17.      pólzemlják  -a [u̯z] m (ọ̑-á) jur., nekdaj kdor ima polovico celega grunta: fevdalne obveznosti polzemljakov ♪
  18.      polzéti  -ím [u̯z] nedov. (ẹ́ í) 1. počasi se premikati, teči po nagnjeni ali navpični, navadno gladki površini: deževne kaplje polzijo po šipah; solze mu polzijo po licih / snežna, zemeljska plast polzi po pobočju / ustreljeni gams je začel polzeti proti prepadu / knjiž. reka polzi po dolini 2. ekspr. počasi se premikati a) po gladki površini: jadrnica polzi proti obali / njeni prsti so mu polzeli po obrazu b) po površini sploh: megla polzi po dolini / sonce polzi proti obzorju / pogled mu je polzel po gorah 3. v zvezi polzeti iz rok, med prsti uhajati iz prijema zaradi a) gladkosti, vlažnosti: jegulje, ribe polzijo iz rok b) drobnosti, sipkosti: mivka, pesek polzi med prsti; pren. čutil je, da mu sreča polzi iz rok 4. knjiž. počasi minevati: minute so mu polzele kot dnevi / čas je polzel zelo počasi ● knjiž. oblast jim vedno bolj polzi iz rok jo vedno bolj izgubljajo; ekspr. besede so mu enakomerno polzele iz ust počasi je govoril; knjiž. na poledeneli cesti polzi drsi polzèč -éča -e: po steklu polzeče kaplje ♪
  19.      pólžev  -a -o [u̯ž] prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na polže: polževa hišica ♦ strojn. polževo kolo polžasto kolo 2. ekspr. ki ima majhno hitrost; počasen: polževa vožnja po mestnih ulicah / v tej gostilni je postrežba polževa pólževo prisl.: (po) polževo lesti, se premikati; čas mineva po polževo ∙ polževo počasi zelo ♪
  20.      pólživálski  -a -o [u̯ž] prid. (ọ̑-ȃ) 1. ki ima določen del telesa živalski, druge dele pa človeške: psoglavci, polkonji in druga polživalska bitja 2. ekspr. po določenih značilnostih precej podoben živalskemu: polživalski glasovi / ti barbari živijo še v polživalski dobi ♪
  21.      pólžláhten  -tna -o [u̯ž] prid. (ọ̑-á) 1. agr. ki ni glede vseh lastnosti žlahten: polžlahtne jablane 2. knjiž., v zvezi polžlahtni kamen poldragi kamen ♪
  22.      pomágati  -am, in pomágati in pomagáti -am nedov. in dov. (á; á á á) 1. opravljati delo, del dela namesto drugega: fant rad pomaga; nikomur noče pomagati; pomagati materi, sosedom; otroci mu že pomagajo; pomagati kuhati, pospravljati; pomagati na polju, pri košnji, v kuhinji; lepo je, če pomagate drug drugemu; vedno si pomagajo; ekspr. s tem človekom si ne moreš dosti pomagati je slab, nesposoben delavec / pri učenju mu morajo pomagati; pomagaj mi rešiti ta problem / izkušnje so mu pomagale pri delu / kot vljudnostna fraza ali ti lahko pomagam 2. delati, da kdo lažje kam ali odkod pride: pomagal ji je stopiti iz avtomobila; pomagali so jim pobegniti iz ječe / elipt. moram mu pomagati domov 3. delati, prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja: pomagati človeku v stiski; pomagal mu je iz dolgov; pomagati z denarjem, dobrim nasvetom; temu človeku je treba, ni mogoče pomagati; naj si pomaga, kakor si more / elipt. pomagal ji je iz družbe nadležnega spremljevalca / vsi izgovori mu niso pomagali / kot vzklik pomagajte, pomagajte; star., kot vljudnostna fraza pri kihanju bog pomagaj 4. delati, povzročati, da se komu izboljša a) zdravstveno stanje: zdravnik mu lahko pomaga; bolni kravi so pomagali z zelišči / dieta je pomagala proti mozoljavosti; domača zdravila mu niso pomagala b) družbeni, socialni položaj: pomagali so mu do oblasti, službe; znal si je pomagati do vodilnega mesta; pog. pomagati si navzgor na višji službeni ali družbeni položaj 5. v medmetni rabi, navadno v zvezi bog pomagaj izraža a) nejevoljo, nestrpnost: nazaj si prišel tak, da bog pomagaj b) strah, vznemirjenost: če bodo oni zmagali, potem bog pomagaj c) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj ● igralci so pomagali delu do uspeha zaradi dobre igre igralcev je delo uspelo; ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih; ekspr. pojdi sam, da ti ne bom jaz pomagal čez prag te s silo spravil stran, ven; ekspr. kopeli so mu pomagale na noge ga ozdravile, okrepile; pog. mnogim otrokom je pomagala na svet je bila, je sodelovala pri njihovem rojstvu; evfem. pomagati komu v jamo biti kriv, sokriv njegove smrti; ekspr. tu ne pomaga več nobena maža izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; kaj pomaga vse bogastvo, če ni zdravja zdravje je za človeka najpomembnejše; nič ne pomaga, vstati bo treba izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti; ekspr. nemščino je govoril, da bog pomagaj zelo slabo; ekspr. nabralo se je cunj, da bog pomagaj zelo veliko; preg. komur ni svetovati, temu ni pomagati ne da se pomagati človeku, ki noče poslušati nasvetov; preg. (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga pri tehtanju, merjenju blaga je potrebna pravičnost pomagajóč -a -e: pomagajoč si z rokami, je srečno prišel skozi grmovje ♪
  23.      pomálem  in po málem prisl. (ā) 1. izraža ponavljanje dejanja v majhnih količinah, stopnjah: hrane mu daje pomalem; pomalem dežuje že ves teden; zmeraj se pomalem jezi; pomalem nalagati na ogenj / ves čas me pomalem zebe // malo, nekoliko: pomalem mu je podoben; steza je pomalem uhojena / v mladosti sem bil tudi jaz pomalem tak 2. počasi: pritisk pomalem popušča; pomalem se te začenjam bati; pomalem se je nebo zmračilo ● ekspr. pohištvo je pomalem vredno milijon dinarjev najmanj milijon dinarjev; star. kako vam gre? Hvala, bo že pomalem bo že (kako), še kar málo pomálem in málo po málem ekspr.: malo pomalem srka kavo; malo pomalem je začelo deževati / malo pomalem se je le dal omečiti; prim. mali ♪
  24.      pomanjkljívost  -i ž (í) 1. nav. ekspr. kar ni v skladu a) z določenim pravilom, normo: odpraviti pomanjkljivosti; opozarjati na pomanjkljivosti; pomanjkljivosti v poslovanju / jezikovne, pravopisne pomanjkljivosti / glavna pomanjkljivost tega filma je razvlečenost b) z resničnostjo, dejstvi: v razpravi je precej pomanjkljivosti c) z zahtevanimi lastnostmi, zahtevano kakovostjo: na stavbi so odkrili pomanjkljivosti; pomanjkljivosti novega tipa avtomobila // navadno s prilastkom lastnost, značilnost, ki ni v skladu z normalnim, zdravim stanjem, delovanjem organizma: organske, telesne pomanjkljivosti 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom slaba, nezaželena lastnost koga: vsak človek ima kako pomanjkljivost / pijančevanje je njegova velika pomanjkljivost napaka 3. lastnost, značilnost pomanjkljivega: pomanjkljivost znanstvene metode / pomanjkljivost informacij ♪
  25.      pomanjkováti  -újem nedov. (á ȗ) star. primanjkovati, manjkati: začelo je pomanjkovati hrane / pomanjkuje mu odkritosti ♪

   5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA