Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

osti (4.251-4.275)



  1.      nèvesél  -a -o [e] prid. (-ẹ̑) 1. ki mu manjka veselosti, dobre volje: mrk, nevesel človek je / pesn. neveselo srce; neveselo življenje / knjiž., ekspr. ko je izgubil mater, je postajal vedno bolj nevesel žalosten, potrt // ki ne vsebuje, izraža veselja, zadovoljstva: nevesel nasmeh; nevesela pesem // knjiž., ekspr. ki ne povzroča veselja, zadovoljstva: nevesel dogodek; nevesela novica ∙ opisovati kaj v neveselih barvah negativno 2. evfem. slab, nezadovoljiv: biti v neveselem položaju nèvesélo prisl.: neveselo se smejati; neveselo razpoložen
  2.      nèvésten  -tna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki mu manjka vestnosti, natančnosti: površen, nevesten delavec / nevestno poslovanje
  3.      nèvézanost  -i ž (-ẹ́) 1. knjiž. neodvisnost, samostojnost: želeti si svobodo in nevezanost; osebna, socialna nevezanost 2. lastnost, značilnost nevezane države: zunanjepolitična nevezanost / politika nevezanosti
  4.      nèvíden  -dna -o prid. (-) 1. ki se ne vidi, ne opazi: skozi nevidne razpoke je nepretrgoma pihalo / nevidne napake, pomanjkljivosti / ekspr. v tistem trenutku bi se rad naredil nevidnega / knjiž.: nevidna nevarnost; ljudje so se začeli zbirati kot na nevidno povelje 2. ki se s prostim očesom ne vidi: bakterije so nevidne; nevidna živa bitja 3. ki je tako narejen, izdelan, da se ne vidi: neviden šiv, vbod / nevidno črnilo tekočina, ki postane vidna šele po kemični reakciji; nevidno pisanje pisanje z nevidnim črnilom / odšel je skozi nevidna vrata v steni skrivna 4. ekspr. neznan: nevidna roka mu je dala na mizo šopek cvetlic / nevidna sila mu je ustavljala korak ◊ geom. nevidni rob; nevidna ploskev; gost. nevidni lom razbitje posode, za katero se ne ve, kdo ga je povzročil nèvídno prisl.: nevidno se nasmehniti
  5.      nèvídnost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nevidnega: zaželel si je nevidnosti / nevidnost bakterij
  6.      nèvljúden  -dna -o prid. (-ū) ki mu manjka vljudnosti: nevljuden otrok; biti nevljuden / nevljudno vedenje nèvljúdno prisl.: nevljudno odgovoriti, se vesti
  7.      nèvljúdnost  -i ž (-ú) lastnost nevljudnega človeka: zaradi svoje nevljudnosti v družbi ni bil zaželen / na njegovo nevljudnost je odgovorila z nasmehom
  8.      nevólja  -e ž (ọ̄) kratkotrajno čustvo človeka, ki se s čim ne strinja, ni zadovoljen; nejevolja: ob sinovih besedah ga je obšla nevolja; izražati, kazati nevoljo / nevolja se mu bere na obrazu / z nevoljo ji je dovolil, da gre neradzastar. zadela jih je nevolja nesreča; nar. vzhodno biti v nevolji v neprijetnostih, težavah
  9.      nevoščljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost nevoščljivega človeka: moti me njegova nevoščljivost / muči ga huda nevoščljivost; z novo obleko je vzbujala nevoščljivost / ekspr. vse to je govoril iz same nevoščljivosti; z nevoščljivostjo je opisoval prijateljev novi avto ∙ preg. če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv nevoščljivost je zelo pogosta človeška lastnost
  10.      nevrasteníja  -e ž () med. bolezen, ki nastane zaradi izčrpanosti živčevja, živčna slabost: zdraviti nevrastenijo / akutna, kronična nevrastenija
  11.      nevrédnost  -i ž (ẹ́) star. malovrednost, ničvrednost: težko je bilo živeti s sosedi zaradi njihove nevrednosti
  12.      nevšéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki povzroča neprijetnosti, težave: nevšečen dogodek, opravek; v zelo nevšečnem položaju je ● nar. že ves dan je nevšečen zaradi tega slabe volje, nerazpoložen
  13.      nevšéčnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost nevšečnega: nevšečnost takih opravkov // kar je nevšečno: narediti komu nevšečnost; to mu je povzročalo nevšečnosti; tehnične, vremenske nevšečnosti / z njim bo imel še velike nevšečnosti
  14.      nevtralíst  -a m () pristaš nevtralnosti: bil je vnet nevtralist; desne, leve skupine in nevtralisti
  15.      nevtrálnost  -i ž () stanje nevtralnega: nevtralnost države; pogodba o nevtralnosti / tu je nevtralnost skoraj nemogoča / politika nevtralnostijur. trajna nevtralnost mednarodnopravni položaj države, ki se obveže, da ne bo sodelovala v nobeni vojni
  16.      nèvzdŕžnost  -i ž (-) nav. ekspr. lastnost, značilnost nevzdržnega: nevzdržnost njegovega položaja je očitna / dokazoval je nevzdržnost nasprotnikovega stališča ● ekspr. njegova žalost se je stopnjevala do nevzdržnosti zelo; star. nevzdržnost v jedi in pijači nezmernost
  17.      nèvzgójnost  -i ž (-ọ̑) lastnost, značilnost nevzgojnega: razpravljali so o nevzgojnosti takega pouka / film so mladini prepovedali zaradi nevzgojnosti
  18.      Newtonov  -a -o [njútonov tudi njútnov] prid. () fiz., v zvezah: drugi Newtonov zakon zakon, po katerem je sila, ki povzroči spremembo gibanja telesa, enaka produktu mase in pospeška; prvi Newtonov zakon zakon, po katerem telo miruje ali se giblje premo enakomerno, če nanj ne deluje nobena sila; zakon o vztrajnosti; tretji Newtonov zakon zakon, po katerem deluje drugo telo na prvo z enako veliko silo v nasprotni smeri, kot deluje prvo telo na drugo; zakon vzajemnega učinka
  19.      nèzadoščênost  -i ž (-é) knjiž. nezadovoljenost: to čustvo izvira iz njegove duhovne nezadoščenosti
  20.      nèzadovoljênost  -i ž (-é) dejstvo, da je kdo nèzadovoljèn: vzrok za to dejanje je treba iskati v njegovi duhovni nezadovoljenosti / njena spolna nezadovoljenost
  21.      nèzakljúčenost  -i ž (-) nedokončanost: povest vzbuja videz neenotnosti in nezaključenosti / arhitektonska nezaključenost stavbe
  22.      nèzanesljívost  -i ž (-í) lastnost nezanesljivega človeka: zaradi svoje nezanesljivosti ni smel prevzeti tega dela; osumili so ga politične nezanesljivosti / nezanesljivost njegovega spomina ga je pri delu nekoliko ovirala
  23.      nèzanimívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nezanimivega: nezanimivost predavanja / nezanimivost osrednjih oseb znižuje vrednost povesti / knjiž., ekspr. nezanimivost vsakdanjosti dolgočasnost
  24.      nèzaposlênost  tudi nèzapôslenost -i ž (-é; -) stanje nezaposlenega človeka: dolgotrajna nezaposlenost zaradi bolezni // pojav, stanje, da je del ljudi brez stalnega dela, zaposlitve: nezaposlenost je naraščala; boriti se proti nezaposlenosti
  25.      nèzaslíšanost  -i ž (-) ekspr. izrednost, nenavadnost: slutil je nezaslišanost znanstvenikovih odkritij // neprimerno, nedostojno dejanje: storiti nezaslišanost; zgrozila se je ob taki nezaslišanosti

   4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA