Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
osti (3.914-3.938)
- nègostoljúben -bna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki mu manjka gostoljubnosti: negostoljuben človek / to je zelo negostoljubna hiša / ekspr. pot jih je vodila skozi negostoljubne kraje neprijazne, dolgočasne ♪
- nègotòv -óva -o prid. (ȅ-ȍ ȅ-ọ́) ki ni gotov: negotov izid; negotova rešitev / podatki so precej negotovi; negotova znamenja nosečnosti / živeti v negotovih časih; njegov položaj je zelo negotov / njen glas je bil drhteč in negotov; bližal se je z negotovimi koraki; ima negotov nastop ∙ publ. bil je zelo previden, ker (si) je bil uspeha negotov ni bil prepričan o uspehu; bila je še vedno negotova, kaj naj stori ni vedela nègotóvo prisl.: negotovo hoditi, odgovoriti, priznati ♪
- nègotóvost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost negotovega: negotovost položaja / med vojno so bili, živeli v negotovosti; mučna negotovost; občutek negotovosti / vprašati z negotovostjo ∙ publ. iti v negotovost v negotovo, nejasno prihodnost; dolgo časa ga je pustil v negotovosti mu ni dal dokončnega odgovora na prošnjo, vprašanje ♪
- negováti -újem nedov. (á ȗ) 1. opravljati dela za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb a) dojenčka: mati neguje otroke; dojenčka skrbno negujejo b) bolnika: negovati ranjence; negovala ga je v bolezni, med boleznijo / negovati stare in onemogle 2. opravljati dela, ki so potrebna za čistočo, zdravje, lepši videz telesa ali telesnega dela: negovati kožo, lase, nohte; vsak dan se skrbno neguje 3. opravljati dela za pospeševanje rasti ali povečanje pridelka: negovati sadno drevje; negovati gozd; rože skrbno neguje 4. knjiž. načrtno se ukvarjati s čim z namenom doseči čimbolj popolno podobo: negovati svojo izgovarjavo; negovati pesniški jezik // krepiti, razvijati, utrjevati: negovati otrokove sposobnosti / negovati bratstvo in enotnost naših narodov negován -a -o: pravilno negovan gozd; imela je negovane nohte; skrbno negovan otrok ♪
- nehávati -am nedov. (ȃ) izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: nehava ga sovražiti b) publ., z orodnikom: počasi nehavamo z delom nehavamo delati c) elipt.: dež že nehava / beri, kaj bi nehaval nehávati se raba peša končevati se: vse se je nehavalo brez sklepov / tu se nehavajo Alpe ♪
- nehováti -újem nedov. (á ȗ) izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: o tej generaciji nehujemo govoriti kot o mladih b) publ., z orodnikom: počasi nehujemo z delom nehujemo delati c) elipt.: dež že nehuje / redko poželenje počasi nehuje mineva ● zastar. kako čudno nehujejo umirajo nehováti se raba peša končevati se: tam se nehuje gozd ♪
- nèinformíranost -i ž (ȅ-ȋ) neobveščenost, nepoučenost: posledice neinformiranosti / neinformiranost kolektiva o gospodarskem stanju delovne organizacije ♪
- nèinteligénten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki mu manjka inteligentnosti, inteligence: njegova mati je bila preprosta, vendar ne neinteligentna ženska / neinteligentna žival / zastavil mu je precej neinteligentno vprašanje ♪
- nèiskrén -a -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki mu manjka iskrenosti: neiskren človek, prijatelj / njegove besede in želje so neiskrene ♪
- nèizbírčnost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost neizbirčnega človeka: zaradi njegove neizbirčnosti mu ni bilo težko gospodinjiti / ekspr. neizbirčnost v uporabi sredstev za dosego cilja ♪
- nèizčŕpan -a -o prid. (ȅ-r̄) ki ni izčrpan: neizčrpane zaloge nafte / neizčrpan kredit / ostalo je še dovolj neizčrpanih možnosti / njegove telesne moči so še neizčrpane ♪
- nèizčŕpnost -i ž (ȅ-r̄) lastnost, značilnost neizčrpnega: neizčrpnost zalog / ekspr. neizčrpnost možnosti velika količina, množina ♪
- nèizkoríščen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni izkoriščen: ima še nekaj neizkoriščenega dopusta; uporabili so doslej neizkoriščen vir dohodkov / v kleti je bilo še nekaj neizkoriščenega prostora / zavedel se je še neizkoriščenih možnosti za uspeh / publ. neizkoriščene rezerve v gospodarstvu ♪
- nèizkúšen tudi nèskúšen -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki mu manjka izkušenosti, izkušenj: bil je neizkušen mladenič / neizkušen lovec; neizkušen mlad zdravnik / v vožnji z avtomobilom je bil še neizkušen nèizkúšeno tudi nèskúšeno prisl.: govoril je zelo neizkušeno ♪
- neizméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. 1. nenavadno velik, velikanski: tam se razprostira neizmerna ravnina; neizmerno morje leži pred njim / zbrala se je neizmerna množica 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: neizmerna dobrota, ljubezen; neizmerno trpljenje; obšlo ga je neizmerno veselje neizmérno prisl.: neizmerno ljubiti koga; neizmerno lep razgled; tam je neizmerno prostora ♪
- neizmérnost -i ž (ẹ́) ekspr. lastnost, značilnost neizmernega: čuditi se neizmernosti morja, ravnine, vesolja / neizmernost njene ljubezni ga je pretresla / knjiž.: moje želje so segale v neizmernost neskončnost; pred njim je ležala neizmernost morja veliko morje ♪
- nèiznajdljív tudi nèznajdljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki mu manjka iznajdljivosti: neiznajdljiv, plašen fant; pri urejanju izložbe so bili zelo neiznajdljivi nèiznajdljívo tudi nèznajdljívo prisl.: dela se je lotil precej neiznajdljivo ♪
- nèiznajdljívost tudi nèznajdljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neiznajdljivega človeka: zaradi neiznajdljivosti organizatorjev prireditev ni bila zanimiva; nerodnost in neiznajdljivost ♪
- nèizogíbnost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neizogibnega: neizogibnost smrti; neizogibnost vojne je bila očitna / neizprosnost vprašanja in neizogibnost odgovora ga je težila / knjiž. pesem je nastala iz notranje neizogibnosti nujnosti, potrebe ♪
- nèizpolnjevánje tudi nèspolnjevánje -a [u̯n] s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od izpolnjevanja: neizpolnjevanje dolžnosti, obveznosti, predpisov; neizpolnjevanje državnih sporazumov / publ. neizpolnjevanje pogojev razpisa ♪
- nèizprôsnost -i ž (ȅ-ó) lastnost, značilnost neizprosnega: poznala je njegovo doslednost in neizprosnost; slovel je po svoji neizprosnosti / ekspr.: spoznal je vso neizprosnost predpisov, zakonov; bati se neizprosnosti življenja / ekspr.: življenje se mu je pokazalo v vsej neizprosnosti; za svoje pravice se je bojeval z vso neizprosnostjo ♪
- nèizrábljen -a -o prid. (ȅ-á) ki ni izrabljen: neizrabljeni krediti / na podstrešju je še precej neizrabljenega prostora / marsikje stojijo kmetijski stroji neizrabljeni / neizrabljene priložnosti / pri svojem delu išče še neizrabljene pesniške izraze nove, izvirne / stroj je še neizrabljen ♪
- nèizráznost -i ž (ȅ-á) 1. neizrazljivost: neizraznost čustev, občutkov 2. brezizraznost: topost in neizraznost njenega obraza / kipi ga zaradi neizraznosti niso navdušili ♪
- nèizvéden -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni izvéden: v angleški književnosti je neizveden / do nesreče je prišlo zaradi neizvedenega odpiranja granate nestrokovnega ♪
- nèizvršèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) publ. neizpolnjen: neizvršen ukaz; neizvršene dolžnosti; neizvršeno naročilo / neizvršeni načrti, sklepi neuresničeni, neizvedeni / ima še veliko neizvršenega dela neopravljenega ♪
3.789 3.814 3.839 3.864 3.889 3.914 3.939 3.964 3.989 4.014