Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
osti (3.864-3.888) 
- nèčíst -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-ȋ) 1. ki ni (popolnoma) čist: jesti z nečistimi rokami; nečista skodelica; nečiste ulice / nečist mestni zrak / zelo nečisto kožo ima z izpuščaji in pegami / nečista rudnina s primesmi / nečista pasma // ekspr. umazan, zanemarjen: otroci so lačni in nečisti; živi v majhni, nečisti sobi 2. nav. ekspr. slab, nepošten: nečist značaj / ukvarja se z nečistimi posli ● žarg., šport. nečisti boks boksarski dvoboj, ki ni v skladu s pravili tekmovanja; imata še nečiste račune nista še poravnala medsebojnih navzkrižij; imata še medsebojne obveznosti; star. nečista teža bruto teža ◊ kem. kemično nečista snov; lit. nečista rima rima, pri kateri se vokali ne ujemajo glede dolžine in širine ♪
- nečíst -a -o prid. (ȋ ȋ) 1. v krščanskem okolju ki glede spolnosti ni v skladu z moralnimi načeli: nečiste misli; nečisto dejanje, ravnanje / nečista ljubezen 2. v nekaterih religijah ki je zaradi svojega dela in položaja v družbi brez določenih pravic: ni smel govoriti z njim, ker je nečist ● nečista žival v muslimanskem in židovskem okolju žival, katere meso je prepovedano uživati nečísto prisl.: nečisto živeti ♪
- nečístnica -e ž (ȋ) star. vlačuga, prostitutka: nečistnica je bila; hodi k nečistnicam ♪
- nèčistôta -e ž (ȅ-ó) kar je nasprotno, drugačno od čistote: nečistota kemikalij; nečistota semena ♦ elektr. nečistote v polprevodnikih primesi, dodane za dosego določene lastnosti ♪
- nečistovánje -a s (ȃ) glagolnik od nečistovati: posledice nečistovanja in nezmernosti / z nečistovanjem si je služila kruh z vlačugarstvom, s prostitucijo ♦ jur. dejanje, ki zelo žali občutek sramu ali spolne morale ♪
- nečistováti -újem nedov. (á ȗ) v krščanskem okolju glede spolnosti ne ravnati, ne živeti v skladu z moralnimi načeli: sram jo je bilo priznati, da je nečistovala ♪
- nèčlovéčnost -i ž (ȅ-ẹ́) ekspr. lastnost človeka, ki nima, ne kaže pozitivnih moralnih lastnosti: razkril je svojo nečlovečnost / nečlovečnost nacističnega režima ♪
- nèčlôvek -éka m ed. in dv. (ȅ-ó ȅ-ẹ́) ekspr. kdor nima, ne kaže pozitivnih moralnih lastnosti: v njegovi poeziji si stojita nasproti človek in nečlovek; spreminjati se v nečloveka; divjanje nečloveka; prim. neljudje ♪
- nèdejáven -vna -o prid. (ȅ-ā) ki mu manjka dejavnosti: dejavni in nedejavni člani društva; nedejaven človek / pri tej stvari je imel nedejavno vlogo opazovalca ♪
- nèdejávnost -i ž (ȅ-ā) lastnost nedejavnega človeka: s svojo nedejavnostjo si ni pridobil ugleda / osamljenost ga je privedla do nedejavnosti ♪
- nèdélaven -vna -o prid. (ȅ-ẹ́) ki mu manjka delavnosti, prizadevnosti: nedelaven človek / nedelavne odbornike so zamenjali z drugimi ♪
- nèdiskréten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki mu manjka diskretnosti, obzirnosti: nediskreten človek; nisem hotel biti nediskreten, a to sem jim moral povedati / nediskretna izpoved ♪
- nèdiskrétnost -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost nediskretnega človeka: zaradi svoje nediskretnosti v družbi ni bil zaželen / o stvari je govoril z veliko nediskretnostjo ♪
- nèdóber -dôbra -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ó) nav. ekspr. ki mu manjka dobrote, dobrosrčnosti: druži se z nedobrimi otroki / oči so nenadoma dobile nedober izraz; obšla so ga nedobra čustva // evfem. slab: zrak je tu nedober / dekle je na nedobrem glasu ♪
- nèdobrohôten -tna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) ki mu manjka dobrohotnosti: ne zanašaj se nanj, nedobrohoten človek je / nedobrohotna pripomba ♪
- nèdohránjenost -i ž (ȅ-ā) lastnost, značilnost nedohranjenega človeka: nedohranjenost prebivalstva / bolezen je posledica njegove nedohranjenosti ♪
- nèdólg -a -o [u̯g] prid. (ȅ-ọ̑ ȅ-ọ́) ekspr. ki ni zelo dolg, ni dolgotrajen: po nedolgi vožnji so se ustavili v majhnem, prijetnem mestu / v svojem nedolgem življenju ni imel dosti lepega ♪
- nèdolóčenost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nedoločenega: zaradi nedoločenosti roka se je delo zavleklo ◊ fiz. načelo nedoločenosti načelo, po katerem ni mogoče hkrati natančno določiti lege in hitrosti elektrona, atoma ♪
- nedólžen -žna -o [u̯ž] prid., nedólžnejši (ọ̑) 1. ki nima krivde, ni kriv: obdolžili so ga, izkazalo pa se je, da je nedolžen; nav. ekspr.: ubijanje nedolžnih ljudi v vojnah; pri tej stvari sem popolnoma nedolžen / ekspr. zlaže se ti z najbolj nedolžnim obrazom / ekspr. zakaj pobijaš nedolžne ptičke ∙ ekspr. nedolžna kri vpije po maščevanju po nedolžnem umorjene(ga) je treba maščevati 2. v krščanskem okolju ki je zaradi otroštva, mladosti (še) čist, nepokvarjen: veselo čebljanje nedolžnega dečka; pohujševati nedolžne otroke / nedolžna ljubezen / ekspr. nedolžno oko, srce // vznes. ki je simbol nedolžnosti: nedolžna bela lilija 3. ekspr. ki še ni spolno občeval: je še nedolžna; nedolžno dekle 4. ekspr. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nedolžen prehlad, prepir; poškodba ni tako nedolžna / nedolžna satira / vino
je precej nedolžno lahko nedólžno prisl.: ali so vas res zaprli, je vprašal nedolžno; pogledati nedolžno kot otrok nedólžni -a -o sam.: ne delaj se nedolžnega; po nedolžnem obsojen ♪
- nedólžnost -i [u̯ž] ž (ọ̑) lastnost, stanje nedolžnega človeka: dokazati svojo nedolžnost pri kakem dejanju; biti prepričan o njegovi nedolžnosti / nedolžnost otrok / lilija je simbol nedolžnosti / ekspr. dekletova nedolžnost / ekspr. izgubiti, vzeti nedolžnost ♪
- nèdomáčnost -i ž (ȅ-á) kar je nasprotno, drugačno od domačnosti: na razpoloženje je slabo vplivala nedomačnost okolja ♪
- nèdomíseln -a -o [sǝl] prid. (ȅ-ȋ) ki mu manjka domiselnosti, izvirnosti: nedomiseln režiser; fant je nedomiseln / nedomiselna oprema knjige ♪
- nèdomíselnost -i [sǝl] ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nedomiselnega človeka: osmešil se je zaradi svoje nedomiselnosti / nedomiselnost izvedbe, rešitve ♪
- nèdonôsnost -i ž (ȅ-ó) značilnost nedonosnega: podjetje so zaradi nedonosnosti zaprli ♪
- nèdopústnost -i ž (ȅ-ú) lastnost, značilnost nedopustnega: zavedal se je nedopustnosti svojega dejanja; nedopustnost uporabljenih sredstev je očitna ♦ jur. nedopustnost kazenskega pregona ♪
3.739 3.764 3.789 3.814 3.839 3.864 3.889 3.914 3.939 3.964 
