Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

osti (3.151-3.175)


  1.      maníra  -e ž (ȋ) 1. nav. mn., raba peša način vedenja, navada: imel je to maniro, da me je onikal; lepe, prostaške, uglajene manire; na napako ga je opozoril z manirami izkušenega poslovnega človeka; človek prikupnih manir; človek z mestnimi manirami // nav. ed. olikano, lepo vedenje: pozna se mu manira; nima manire; učiti koga manire; človek z manirami / poslovil se je, kot zahteva manira pravila lepega vedenja ∙ ekspr. le kje si se učil manir(e) zelo si neolikan 2. publ. pogosto se ponavljajoč način izražanja, zlasti v umetnosti, navada: mračni motivi so bili tedaj manira / posnemati tuje pesniške, slikarske manire način izražanja; ustvariti si svojo maniro / ti motivi so danes manira moda // uporabljanje takega načina izražanja: v njegovih verzih prevladuje literarna manira / zaiti v maniro ♪
  2.      manirístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na manirizem: maniristične stilne posebnosti, prvine / maniristična slika / maniristična plitkost manirístično prisl.: slika učinkuje maniristično ♪
  3.      manirízem  -zma m (ȋ) 1. um. manierizem: značilnosti manirizma; manirizem in renesansa / obravnavana slika je tipičen primer manirizma 2. knjiž. navada, manira: če se določen način slikanja le preveč ponavlja, se kaj rad razvije v manirizem ♪
  4.      mánjšati  -am nedov. (ȃ) delati kaj (bolj) majhno, zmanjševati: manjšati kose; kupi snega se na soncu hitro manjšajo / manjša se umrljivost dojenčkov / zaradi prevelike razsipnosti se mu je premoženje hitro manjšalo / z novimi ovinki manjšati strmino poti ♪
  5.      manjšína  -e ž (í) 1. manjši del kake skupnosti, celote, zlasti ljudi: oni so manjšina; sklep večine je obvezen tudi za manjšino / parlamentarna manjšina ∙ biti, ostati v manjšini biti, ostati v primerjavi z določenim manj številen; biti preglasovan 2. navadno v zvezi narodna manjšina pripadniki naroda, katerega večina živi v drugi državi: zaščititi narodno manjšino; slovenska narodna manjšina v Italiji, na Koroškem; kulturna dejavnost narodne manjšine ♪
  6.      mànjvréden  -dna -o prid. (ȁ-ẹ́ ȁ-ẹ̄) 1. ki ima manjše telesne ali umske sposobnosti: čutil se je manjvrednega; nacisti so imeli nekatere rase za manjvredne 2. ki je nižje, manj kakovostne vrste: manjvreden les; manjvredna kovina / manjvredna literatura ♦ metal. manjvredno gorivo gorivo, ki ima nizko kalorično vrednost; sam.: bil je mnenja, da je ročno delo nekaj manjvrednega ♪
  7.      mànjvrédnost  -i ž (ȁ-ẹ́) stanje, lastnost manjvrednega: trpeti zaradi svoje manjvrednosti; konstitucionalna manjvrednost; muči ga občutje duševne manjvrednosti; strah pred manjvrednostjo / kompleks manjvrednosti ali občutek manjvrednosti pomanjkanje samozavesti zaradi resnične ali namišljene osebne pomanjkljivosti / manjvrednost tega lesa ♪
  8.      mànjvrédnosten  -tna -o prid. (ȁ-ẹ́) nanašajoč se na manjvrednost: manjvrednostna zavest / manjvrednostni kompleks ali manjvrednostni občutek pomanjkanje samozavesti zaradi resnične ali namišljene osebne pomanjkljivosti ♪
  9.      márati  -am nedov. (ȃ) navadno z nikalnico 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje; hoteti: ne bi maral biti gospodar v tej hiši; danes ne mara jesti; nasledniki jih niso marali posnemati / ni maral veliko govoriti o tem / »ali ga hočeš videti?« »Ne, ne maram« b) z odvisnim stavkom da kdo drug uresniči dejanje: ne maram, da odideš tako zgodaj; oče ni maral, da bi šel sin študirat / ni maral, da se veliko govori o tem / ne maram ga v svoji hiši; ni ga marala za sodelavca ni hotela, da bi bil njen sodelavec // elipt., s prislovnim določilom kraja izraža voljo, željo osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo: nikoli ni maral (iti) k njej; ne mara na delo; danes ne mara v šolo 2. nav. ekspr., z nedoločnikom izraža, da dejanje kljub zaželenosti (razmeroma dolgo časa) ne nastopi: otrok se ne mara in ne mara prebuditi / mokra drva ne marajo goreti 3. nav. ekspr. biti pripravljen sprejeti, kar je ponudeno: ne maram tvojega plačila / od tebe ne maram sočutja / vse mi je ponujal nazaj, jaz pa nisem maral nič vzeti 4. nav. ekspr. čutiti naklonjenost a) do koga: tega človeka ne maram; Janez in Tone se ne marata / ne maram čemernih ljudi / nikoli ni maral družbe b) do osebe drugega spola: tega fanta ne mara; govorili so, da ga ni nikoli posebno marala / zaman hodi za njo, ne mara ga // imeti naklonjenost, veselje do česa: drugega dela ne mara; ne mara glasbe / ne maram praznega govorjenja / ni maral mesnih, mlečnih jedi ni jih (rad) jedel 5. ekspr., v zvezi z za zanimati se, meniti se: nobeden ni maral za njegove ideje / ne maram za njene lepe besede; ne mara za vreme / ne maraj, še boš imel priložnost 6. ekspr. izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: maram te! maram za vse to kot za lanski sneg / maram zate ● star. greh je več ne mara ni več privlačna, zapeljiva; ni maral kavarn nerad je hodil v kavarne; pog. ne mara otroka noče zanositi, roditi; nar. kaj maraš, ker imaš vsega zadosti blagor ti; ekspr. (nič) ne maraj, vsak začetek je težek izraža tolažbo, spodbudo márati se star. 1. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža pripravljenost koga za kako dejanje; dati se: ni se jim maralo delati 2. v medmetni rabi, v zvezi s kaj izraža nezanimanje, neprizadetost: kaj se mara, bom pa lenaril; kaj se mara, ko nikoli ne pogrešata družbe / mara se nam krompirja maráje star.: hodil je iz kraja v kraj, ne maraje za prepovedi ♪
  10.      maritímen  -mna -o prid. (ȋ) knjiž. morski, pomorski: maritimna zračna masa / maritimne lastnosti ladje manevrske ♪
  11.      marjáš  -a m (ȃ) igra z dvaintridesetimi kartami, pri kateri štejeta kralj in dama iste barve štirideset ali dvajset točk: igrati marjaš / šel je v gostilno na partijo marjaša ♪
  12.      márka  -e ž (ȃ) 1. denarna enota Zvezne republike Nemčije, Nemške demokratične republike, Finske: vstopnina je pet mark / finska, nemška marka // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: šop mark 2. raba peša znamka: s starih pisem je potrgal marke / razdeljevati blago po markah / zastar. (pasja) marka (pasja) znamka ◊ grad. marka oznaka za kakovost betona; zgod. marka v frankovski državi večja grofija ob državni meji; pri starih Germanih najmanjša teritorialna enota pri prehodu iz rodovnega v fevdalni red, srenja ♪
  13.      markánten  -tna -o prid., markántnejši (ȃ) knjiž. 1. ki se po svojih značilnih lastnostih zelo razlikuje od povprečja; izrazit, opazen: markanten obraz; markantna gora; markantno poslopje / ustvariti markanten odrski lik; markantni značaji v literarnem delu; markantna osebnost / markantne poteze obraza 2. pomemben, značilen: markanten dogodek; markantno poglavje markántno prisl.: to je markantno izraženo; markantno opisana oseba ♪
  14.      markántnost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost markantnega: zaradi šaljivosti in markantnosti je bil zelo poznan / kritika hvali markantnost proze ♪
  15.      márker 2 -ja m (ā) aer. radijski oddajnik, ki oddaja signale navpično, za označevanje oddaljenosti od piste pri pristajanju ♪
  16.      márketing  -a m (ȃ) publ. načrtovanje in usklajevanje investicij, proizvodnje, prodaje in propagande s potrebami in možnostmi tržišča: razvijati marketing; prednosti, problemi marketinga / vodja marketinga ♪
  17.      marljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost marljivega človeka: učenca spodbujati k marljivosti ♪
  18.      márnost  -i ž (á) star. marljivost, delavnost: to so plodovi njegove marnosti ♪
  19.      maróga 1 -e ž (ọ́) lisa, navadno temnejša: na steni so se delale maroge; bela mačka z rumenimi in rjavimi marogami / hrbet je bil poln marog od udarcev ∙ star. sončne maroge sončne pege // zastar. napaka, madež: svoje dolžnosti je opravljal redno in brez vsake maroge; baharija je huda maroga tega človeka ◊ les. furnir z marogami z nenavadno obarvanimi ali oblikovanimi mesti; med. mrtvaška maroga mrliška lisa ♪
  20.      màrsikàm  prisl. (ȁ-ȁ) izraža precejšnje število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: zahajal je marsikam, najrajši pa v gostilno ♪
  21.      márvin  -a m (ȃ) zastar. dolenjsko vino, cviček: pogostiti ga z marvinom ♪
  22.      mása  -e ž (ȃ) 1. snov, surovina, navadno mehka, za izdelke: zmleto rudo segrevajo, da nastane gobasta masa; mleti maso za karton; gnetljiva, homogena, mehka masa / mesna, papirna, steklena masa / obliti z bitumensko maso z bitumenom; izravnalna masa / z oslabljenim pomenom razvažati vročo asfaltno maso vroči asfalt // v zvezi umetna, plastična, sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul: predmeti, tla iz umetne mase; predelava umetnih mas 2. knjiž., s prilastkom velika strnjena količina kake snovi ali kakih stvari: mišična, vodna masa / na obzorju se vidi temna masa mestnih hiš gmota / publ., z oslabljenim pomenom kopičenje zvočnih mas zvokov / publ. bataljon se premika v sklenjeni masi sklenjeno 3. slabš. velika, strnjena skupina ljudi; množica: demonstrirajoča masa; tuleča in ploskajoča masa 4. nav. mn., publ. ljudje, ki predstavljajo največji del družbe, zlasti nižji sloji; množica: dvignile so se zatirane mase; delavske, ljudske mase; ideja je zajela najširše mase; gibanje, razširjeno med masami / dvigniti se nad maso; psihologija mase 5. publ., s prilastkom količina: v raztopini se odvečna masa topljenca izloči; del določene mase zlata / povečati maso osebnih dohodkov vsoto, znesek za osebne dohodke // z rodilnikom velika količina, množina: delo je bilo obremenjeno z maso nepredelanega gradiva; velikanska masa danosti, težav, nasprotij 6. fiz. količina, ki pove, kako se telo upira pri pospeševanju: meriti maso; lunina masa; masa atoma ◊ biol. dedna masa skupek vseh genov organizma; genotip; fiz. mirovna masa masa telesa v mirovanju; gastr. masa mešanica živil, iz katere se pripravljajo razne jedi; gozd. lesna masa količina stoječega ali posekanega lesa; sečna masa količina lesa, določena za sečnjo; jur. likvidacijska ali stečajna masa premoženje dolžnika, ki je v likvidaciji; kem. atomska masa število, ki pove, kolikokrat je masa atoma kakega elementa večja od mase vodikovega atoma; molekulska masa število, ki pove, kolikokrat je masa kake molekule večja od mase vodikovega atoma; meteor. zračna masa zrak nad večjim področjem, ki ima približno enake fizikalne lastnosti ♪
  23.      máseljček  -čka [sǝl] m (ȃ) manjšalnica od maseljc: šel je v gostilno na maseljček piva ♪
  24.      masíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. ki glede razsežnosti, zlasti debeline, širine presega običajno mero: masiven steber, zid; masivna ograja, piramida / masivno gorovje / masivna postava 2. knjiž. ki ni votel, je iz celega: stvar je bila na videz masivna, v resnici pa votla / masiven kamen ◊ arhit. masivna opeka opeka, ki nima votlin, votlinic; polna opeka; elektr. masivni vodnik vodnik iz samo ene žice ali palice; les. masivni les les, ki ni poprej razčlenjen in potem umetno sestavljen masívno prisl.: masivno izdelano pohištvo ♪
  25.      masívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost masivnega: masivnost zidu; napraviti vtis masivnosti / ekspr. s svojo masivnostjo je komaj prisopihal v peto nadstropje ♪

   3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA