Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
osti (314-338)
- atavízem -zma m (ȋ) biol. ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih: premagovati atavizem; pojavi, znaki atavizma; pren. otresti se atavizmov preteklosti ♪
- atentátorka -e ž (ȃ) ženska, ki naredi atentat: atentatorko so oprostili ♪
- atést -a m (ẹ̑) uradno pismeno potrdilo ali izjava o čem: izdati, zahtevati atest; zdravniški atest; atest o kakovosti moke ♪
- aticízem -zma m (ȋ) lit. posnemanje atiških pisateljev v starogrški in rimski književnosti: avtor se je nagibal k aticizmu ♪
- atomáren -rna -o prid. (ȃ) kem. ki obstoji iz posameznih prostih atomov: atomarni kisik, vodik ♦ teh. atomarno varjenje obločno varjenje v atomarnem vodiku // zastar. atomski: atomarna energija ♪
- atomizácija -e ž (á) teh. razpršitev na najmanjše dele: atomizacija tekočega goriva; pren. reševati problem družbene atomizacije; literatura je prišla do razkroja, do atomizacije osebnosti; atomizacija denarnih sredstev ♪
- àtonálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) muz. ki ni zasnovan na tonalnosti: atonalni akordi; tonalni in atonalni sistem; atonalna glasba ♪
- àtonálnost -i ž (ȁ-ȃ) 1. muz. komponiranje, ki zanika tonalnost: zagovarjati princip atonalnosti in atematičnosti; dosežki atonalnosti // lastnost, značilnost atonalnega: atonalnost moderne glasbe 2. knjiž. neubranost, razbitost: v pesmi se kaže atonalnost oblike in verza ♪
- atraktívnost -i ž (ȋ) značilnost atraktivnega; privlačnost, zanimivost: atraktivnost predstave / po atraktivnosti in kvaliteti je bilo tekmovanje na najvišji ravni / pokrajina je polna turističnih atraktivnosti ♪
- atribút -a m (ȗ) 1. značilen spremni pojav: gledališče, glasba, muzeji so atributi mesta; idejna borba z vsemi svojimi atributi, gospodarskimi, političnimi in družbenimi // oznaka, vzdevek: lastiti si atribut izvirnosti; prisvajati si atribute božanstva 2. za osebo ali stvar značilen predmet: pisan cekar je folklorni atribut; mučeniški, svetniški atributi; žezlo je atribut oblasti ◊ filoz. bistvena, neodtujljiva lastnost predmeta ali pojava; lingv. prilastek ♪
- áut — áut [au̯t] prisl. (ȃ-ȃ) knjiž., ekspr. izraža zahtevo po odločitvi za eno od dveh možnosti; ali — ali: moraš se odločiti: aut — aut ♪
- avantgárda -e ž (ȃ) 1. idejni nosilci kakega gibanja: politična, organizacijska avantgarda; avantgarda ljudskih množic, delavskega razreda // predstavniki novih smeri, zlasti v umetnosti: glasbena, gledališka avantgarda 2. redko prednja straža, predstraža: konjenica je bila poslana naprej kot avantgarda ♪
- avantgardíst -a m (ȋ) kdor si prizadeva za uveljavitev nove smeri, zlasti v umetnosti: v začetku svojega gledališkega udejstvovanja je bil avantgardist; filmski, glasbeni avantgardist ♪
- avantgardízem -zma m (ȋ) avantgardna smer, zlasti v literaturi, umetnosti: glasbeni avantgardizem; težnje avantgardizma ali modernizma / vprašanje mladinskega avantgardizma v organizaciji ♪
- avantgárdnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost avantgardnega: avantgardnost moderne umetnosti / miroljubna avantgardnost ♪
- avdiométer -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje slušnih zmogljivosti ušesa: ugotoviti stopnjo naglušnosti z avdiometrom ♪
- avêrzija in averzíja -e ž (é; ȋ) knjiž. občutek zoprnosti, mržnje, nenaklonjenosti; odpor: čutiti, imeti averzijo do nekaterih ljudi ali stvari; individualna averzija; averzija proti moderni glasbi ♪
- avgustéjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dobo vladanja rimskega cesarja Avgusta: na portretu je opaziti nadaljevanje avgustejskih tradicij; avgustejsko obdobje latinske književnosti ♪
- a vísta prisl. (ȋ) fin. na vpogled, ob predložitvi: izplačati a vista; neskl. pril.: menica a vista menica, plačljiva ob predložitvi; a vista obveznosti bank na zahtevo takoj plačljive obveznosti ♪
- avizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. obvestiti, opozoriti: aviziral sem ga pravočasno ♦ žel. avizirati odhod vlaka telefonsko ali brzojavno sporočiti avizíran -a -o: potniki so bili o nevarnosti avizirani ♪
- avspícija -e ž (í) nav. mn., knjiž. 1. znamenje, ki kaže na potek dogodkov v prihodnosti: to so slabe avspicije zanj 2. redko pokroviteljstvo, varstvo: delo poteka pod predsednikovimi avspicijami ♪
- ávtocenzúra -e ž (ȃ-ȗ) knjiž. kontrola samega sebe pri pisanju javnosti namenjenih del, samocenzura ♪
- avtohtónost -i ž (ọ̑) značilnost avtohtonega: teorija o avtohtonosti Slovanov na jugu / avtohtonost umetnikovega ustvarjanja ♪
- ávtokrítičen -čna -o prid. (ȃ-í) kritičen do samega sebe; samokritičen: kljub mladosti je bila zelo avtokritična / avtokritičen čut ♪
- ávtokrítičnost -i ž (ȃ-í) lastnost avtokritičnega človeka; samokritičnost: pomanjkanje avtokritičnosti ♪
189 214 239 264 289 314 339 364 389 414