Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

osti (264-288)



  1.      antipóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antipode: antipodne osebnosti / priti do antipodnih zaključkov
  2.      ántisociálnost  -i ž (-) lastnost, značilnost antisocialnega človeka: njihova antisocialnost je očitna / pojavi asocialnosti in celo antisocialnosti
  3.      ántitalènt  -ênta m (- -é) pog. kdor nima nobene sposobnosti, nadarjenosti za določeno stvar: biti izrazit antitalent za matematiko
  4.      antolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antologijo: v antološki izbor je bilo sprejetih več še neobjavljenih pesmi / antološka knjižnica / pesem je bila antološke vrednosti
  5.      antracít  -a m () premog najvišje kalorične vrednosti: lignit in antracit
  6.      ántropobiologíja  -e ž (-) veda o človeškem življenju in njegovih zakonitostih
  7.      antropocéntričen  tudi antropocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) filoz. ki ima človeka za edini subjekt vsega, kar je: antropocentrični nazor; antropocentrična smer v znanosti; antropocentrično gledanje
  8.      antropomorfízem  -zma m () prisojanje človeških lastnosti stvarem, pojavom zunaj človeka: naivni antropomorfizem; antropomorfizem ljudske pesmi
  9.      antropomorfizírati  -am nedov. in dov. () prisojati človeške lastnosti stvarem, pojavom zunaj človeka: antropomorfizirati božanstva, pojme
  10.      aparát  -a m () 1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / redko na letališču so pristajali lovski aparati letala // pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat 2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat ♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice 3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat 4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat
  11.      apátičnost  -i ž (á) apatija: zbuditi se iz apatičnosti; delo je opravljala z neko apatičnostjo / apatičnost bolnika
  12.      apelírati  -am dov. in nedov. () 1. javno obrniti se na koga s pozivom ali prošnjo, pozvati: govornik je apeliral na vse udeležence, da se za stvar zavzamejo; na konferenci so apelirali na delegate, naj se organizira za to poseben odsek 2. sklicevati se na kaj: apelirati na čut pravičnosti, na razum; apeliramo na vašo politično zavednost
  13.      apercepcíjski  -a -o () pridevnik od apercepcija: apercepcijski testi; apercepcijske sposobnosti človeka
  14.      aplicíranje  -a s () glagolnik od aplicirati: apliciranje ekonomske znanosti na konkretne gospodarske naloge
  15.      aplikatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na aplikacijo, uporaben: aplikativne vede, znanosti; aplikativna raziskovalna dela
  16.      àpolítičnost  -i ž (-í) lastnost, značilnost apolitičnega človeka: apolitičnost prebivalstva industrializiranih držav / brezidejnost in apolitičnost v književnosti
  17.      apologét  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor brani kako idejo; branilec, zagovornik: biti apologet abstraktne umetnosti; spadal je med apologete kapitalizma; apologet krščanstva ♦ rel. cerkveni pisatelj v 2., 3. stoletju, ki je branil krščanstvo
  18.      apologíja  -e ž () knjiž. pismen ali usten zagovor, obramba kake osebe ali stvari: pisati apologijo; duhovita, strastna apologija; apologija človeka; film je izzvenel kot mogočna apologija slovenske narodne samobitnosti
  19.      apriorístičen  -čna -o prid. (í) ki ne upošteva izkustva: apriorističen odnos do stvarnosti; aprioristični predsodki; zavzemati aprioristično stališče apriorístično prisl.: sodil je aprioristično
  20.      apriórnost  -i ž (ọ̑) značilnost apriornega: apriornost njegovih trditev / avtorjev ton dogmatične apriornosti
  21.      aproksimácija  -e ž (á) knjiž. približna ocenitev, približno ocenjevanje: statistična aproksimacija; metoda sukcesivne aproksimacije ♦ mat. spodnja aproksimacija približna vrednost, ki ne presega prave vrednosti
  22.      aranžêr  -ja m () 1. kdor poklicno kaj ureja v skladno, estetsko celoto: izložbeni aranžer; aranžer prostora, stanovanja 2. kdor pripravlja, organizira kako prireditev: turistični aranžerji so pripravili veslaško regato; aranžer plesa, slavnostimuz. prireditelj skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo
  23.      aravkárija  -e ž (á) vrtn. okrasno drevo z lepo razvrščenimi vejami in gostimi, temno zelenimi iglicami, Araucaria: čilska aravkarija / sobna aravkarija
  24.      areál  -a m () območje zemljepisne razširjenosti česa, površina: povečati areal plodne zemlje; gozdni areal / ravninska mesta imajo velik areal; to ozemlje je po arealu večje, po številu prebivalcev manjše ♦ biol. areal bukovega gozda; lingv. raziskovati areale posameznih sufiksov
  25.      arháika  -e ž (á) 1. lastnosti, značilnosti arhaičnega: preprosta kmečka arhaika 2. um. doba prvih razvojnih stopenj v predklasični umetnosti: grška arhaika

   139 164 189 214 239 264 289 314 339 364  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA