Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

osti (189-213)


  1.      ágrobiologíja  -e ž (ȃ-ȋ) veda o bioloških zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo: razvoj sodobne agrobiologije ♪
  2.      ágrokemíja  -e ž (ȃ-ȋ) veda o kemičnih zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo: napredek agrokemije ♪
  3.      ájda  -e ž (ȃ) kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju ali njeno seme: ajda diši, medi, zori / črna s črnim, siva ajda s sivim semenom ◊ bot. tatarska ali zelena ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum ♪
  4.      akademíja  -e ž (ȋ) 1. najvišja znanstvena in umetniška ustanova: biti član akademije; predsedstvo akademije / Slovenska akademija znanosti in umetnosti // poslopje te ustanove: park pred akademijo 2. šola višje ali najvišje stopnje: vpisati se na vojaško, vojno akademijo; glasbena, pedagoška, pomorska akademija; absolventi akademije za igralsko umetnost / trgovska akademija v stari Jugoslaviji štiriletna srednja trgovska šola 3. slavnostna prireditev s kulturnim sporedom: dijaki so priredili prav uspelo akademijo; akademija v počastitev dneva republike ♪
  5.      akcelerátor  -ja m (ȃ) 1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor, pospeševalnik: pritisniti na akcelerator 2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov; pospeševalnik: graditi, priključiti akcelerator ♪
  6.      akcènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni, stavčni akcent // grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom 3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente ♪
  7.      akcidénca  -e ž (ẹ̑) filoz. nebistvena, stranska lastnost: akcidenca ne vpliva na naravo stvari; bitne lastnosti in akcidence ◊ tisk. lepotna priložnostna tiskovina ♪
  8.      akorávno  vez. (á) star. čeprav: nekaj zna, akoravno dosti ne ♪
  9.      aksiologíja  -e ž (ȋ) filoz. nauk o tem, kaj je vrednota, in o medsebojni odvisnosti vrednot: moralne, religiozne, umetnostne vrednote so predmet aksiologije ♪
  10.      aktêrski  -a -o (ȇ) pridevnik od akter: akterske sposobnosti ♪
  11.      aktinométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje jakosti svetlobnega sevanja sonca ♪
  12.      aktíven  -vna -o prid., aktívnejši (ȋ) 1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pismeno izražanje v njem // delaven, prizadeven: odbor je bil premalo aktiven; biti aktiven na več področjih; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani 2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju? / aktivni oficir / biti v aktivni službi Jugoslovanske ljudske armade ◊ ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu; aktivna bilanca bilanca s presežkom; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha; jur. aktivna volilna pravica pravica glasovanja; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira; šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata aktívno prisl.: aktivno obvladati nemščino; aktivno podpirati osvobodilno gibanje; aktivno sodelovati v organizaciji ♪
  13.      aktivizácija  -e ž (á) spravljanje v živahnejšo dejavnost: povečati aktivizacijo; politična aktivizacija; aktivizacija mladine, množic / mladina je dosti pripomogla k splošni skupni aktivizaciji ♪
  14.      aktivízem  -zma m (ȋ) dejavnost, delovanje: dvigniti se iz omrtvelosti k zavestnemu aktivizmu; bil je poln življenjskega aktivizma; aktivizem mladine // med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politično delovanje med ljudstvom: doba njegovega partizanstva in terenskega aktivizma / slabš. parolarski aktivizem ♪
  15.      aktívnost  -i ž (ȋ) dejavnost, delovanje: sovražne čete so povečale aktivnost; zanj je značilna borbena aktivnost; živahna diplomatska aktivnost; družbena, gospodarska, politična aktivnost; psihična aktivnost; literarna aktivnost preroditeljev / aktivnost kemijskih elementov // delavnost, prizadevnost: treba je podvojiti našo aktivnost; pripomoči k večji aktivnosti; aktivnost učencev pri pouku sodelovanje, razgibanost ◊ astr. aktivnost Sonca skupina pojavov na Soncu, katerih jakost in obseg se spreminja v obdobju približno enajstih let; šol. svobodne aktivnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine ♪
  16.      aktuálnost  -i ž (ȃ) sodobna pomembnost, važnost, nujnost: to daje njegovemu delu veliko aktualnost; politična aktualnost; žgoča aktualnost; aktualnost problematike // nav. mn. pomemben ali zanimiv dogodek: seznanjati se z aktualnostmi današnjega časa / filmske aktualnosti; aktualnosti doma in v svetu ♪
  17.      akumulácija  -e ž (á) zbiranje, nabiranje, kopičenje: akumulacija blaga; akumulacija energije, vode ♦ geogr. odlaganje materiala, ki ga nosijo s seboj reke, ledeniki, veter // ekon. zbiranje, kopičenje sredstev za določen namen: zagotoviti, zmanjšati akumulacijo; denarna, družbena akumulacija / ustvarjati akumulacijo / akumulacija kapitala spreminjanje presežne vrednosti v kapital ♪
  18.      akumulatívnost  -i ž (ȋ) ekon. sposobnost za ustvarjanje akumulacije: povečati akumulativnost; nizka akumulativnost; akumulativnost naše industrije; stopnja akumulativnosti ♪
  19.      alárm  -a m (á) 1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm proti požaru; gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm ♦ strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti // čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure; med alarmom so bili v zaklonišču; sirene naznanjajo konec alarma 2. pog., ekspr. nemir, hrup: ves ta alarm je nepotreben; njihov prihod je vzdignil velik alarm ♪
  20.      alarmírati  -am dov. in nedov. (ȋ) nenadoma poklicati k pripravljenosti ali intervenciji; opozoriti, obvestiti: alarmirati gasilce, policijo; alarmirali so vse, ki so imeli vozila, da bi prevažali ranjence / čete niso pravočasno alarmirali // vznemiriti, razburiti: novica je alarmirala vse mesto alarmíran -a -o: vsa okolica je bila alarmirana ♪
  21.      albanístika  -e ž (í) veda o albanskem jeziku in književnosti: razvoj albanistike ♪
  22.      álfa  -e ž, tudi neskl. (ȃ) prva črka grške abecede: alfa [α], beta, gama ∙ ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran álfa neskl. pril. prvi po vrsti: kot alfa meri 45°; odstavek alfa ♦ fiz. žarki alfa in alfa žarki jedra helijevih atomov, ki jih oddajajo nekatere radioaktivne snovi pri razpadanju; metal. železo alfa in alfa železo čisto železo, obstojno pod 910°C ♪
  23.      àli  in ali vez. (ȁ) 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi // za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime! ∙ pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli 2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali — ali ♪
  24.      alieníranost  -i ž (ȋ) knjiž. značilnost alieniranega človeka, odtujenost: alieniranost se manifestira na različne načine / občutek alieniranosti ♪
  25.      alkálijski  -a -o prid. (á) kem., v zvezi alkalijska kovina mehek, zelo lahek element kovinskega sijaja, na zraku in v vodi neobstojen: lastnosti alkalijskih kovin ♪

   64 89 114 139 164 189 214 239 264 289  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA